bulimija in anoreksija

Vprašanja na tosemjaz.net.
epson::tsj

bulimija in anoreksija

ObjavaNapisal epson::tsj » 15 Apr 2002 22:57

Pozdravljeni
Imam vprašanje, in sicer:
Kaj je bulimija in kaj anoreksija
Hvala za odgovor
girl::tsj

Re: bulimija in anoreksija

ObjavaNapisal girl::tsj » 16 Apr 2002 14:30

na kratko:
bulimija - ko vso hrano, ki jo poješ zbruhaš ven
anoreksija - da stradaš (hrane sploh ne ješ)
odgovor svetovalke::tsj

Re: bulimija in anoreksija

ObjavaNapisal odgovor svetovalke::tsj » 19 Apr 2002 08:58

Lep pozdrav »Epson«

Ker sprašuješ za bulimijo in anoreksijo, ki se najpogosteje javlja pri dekletih, predvidevam, da si tudi Ti predstavnica nežnega spola in si si nadela neutralni vzdevek. Prav.

Bulimija in anoreksija sta posebni vrsti odvisnosti, ki se imenuje odvisnost od hrane, kjer osebe z raznimi načini nadzorujejo telesno težo. To so diete za hujšanje, postopki za izločanje hrane iz telesa ali drugi načini vedenja, ki preprečujejo normalen izkoristek hrane v telesu.
Pojavlja se v treh oblikah: kompulzivno prenajedanje, bulimija ali anoreksija.
Skupna značilonost zasvojenosti s hrano je nezadovoljstvo s telesnim izgledom in prizadevanje za »idealno« telesno težo, ki je samo v njihovi fantaziji, skrivanje pred drugimi ljudmi, zavračanje čustvene in telesne bližine, strah pred spolnostjo, odstranjevanje že zaužite hrane iz telesa, tlačenje čustev jeze, žalosti, osamljenosti, sramu in premajhnega samospoštovanja. Na kratko povedano, ljudje ne uporabljajo hrane za pokritje energetskih potreb organizma (zdravo, normalno delovanje telesa), temveč za lajšanje notranjih stisk.
Vse tri omenjene oblike se med seboj lahko kombinirajo.
Ena izmed značilnosti je hranjenje ne samo kadar je resnična telesna lakota ali potreba po hrani, temveč kadar čuti človek čustveno stisko in bo lahko jedel in še jedel, vendar bo občutil še vedno lakoto ali bolje rečeno praznino, ki se je ne da zapolniti s hrano.

1. Kompulzivno prenajedanje je stanje, ko se pojavljajo obdobja prenajedanja, prenažiranja, ki jih zasvojeni poskuša kontrolirati z dietami ali pa tudi ne. Posledica je veliko povečanje telesne teže, ki ogroža normalno delovanje organov in sistemov v telesu. Količine zaužite hrane so za »normalne« jedce nedoumljivi, saj zasvojeni v enem obroku poje kot bi imela vsa družina dovolj za ves teden: več kg kruha, 2 kg ocvirkov, 5 kg banan, kg sladoleda in podobno. Kljub temu je prisoten stalen občutek lakote in krivde.
2. Bulimija je stanje, ko zasvojeni poskuša živeti z uživanjem velikih količin hrane in se hkrati ne bati debelosti. Zaužito hrano na razne načine spravlja iz telesa z bruhanjem ali s pomočjo odvajal. Ko odstrani hrano iz telesa, se ponovno povrne občutek »volčje lakote« in ciklus se ponovi. Z odstranjevanjem hrane iz telesa, se zaradi bruhanja in odvajanja odstranjujejo tudi življensko potrebne snovi za pravilno delovanje organizma in nastanejo resna obolenja.
3. Anoreksija
je oblika zasvojenosti s hrano, ki se kaže v strahu pred hrano in debelostjo. Strah je lahko tako velik, da ga niti grozeča smrt ne more premagati. Dekleta se zdijo sebi debela, čeprav so prave trlice. Za njih je najpomembnejša telesna vitkost, ki je po lastni oceni ne morejo nikoli dovolj doseči, čeprav od sestradanosti in šibkosti ne morejo niti stati več. Ob napredovani obliki obolenja dekleta sama ne morejo več prenehati s svojim početjem, četudi bi se za to odločile..
Največkrat obolijo mlada dekleta od 11 do 20 leta starosti in živijo v navidez zelo urejenih in dobro situiranih družinah. To so pridne, marljive učenke, prilagodljive, stremeče vedno samo za najboljšim uspehom, skratka, idealne punčke.
Obolenje se začne znotraj idealne družine, vsi so zelo zaposleni, nimajo časa drug za drugega, družinski problemi so prepovedana tema, nimajo se na nikogar obrniti za pomoč in skupaj s pubertetnimi spremembami nastane v mladi duši bolečina. Ne morejo vplivati na dogodke v družini, oblikujejo lahko samo sebe, svoje telo ne glede na posledice. Večkrat so prisotni očitki staršev kaj vse nudijo svojemu otroku, za lepo življenje, on pa še vedno ni zadovoljen. In bolečina ostaja zakrita, potlačena globoko v mladi duši. Podoba o sebi je izkrivljena, nikoli se ne čuti dovolj dober za kogarkoli, še najmanj za sebe in v tej stiski vidi mladostnik odgovor v idealni telesni teži, telo se da oblikovati, drugega ne. Hrana se ustavi, ne more je spraviti čez ustnice in dalje v grlo, ker je tam krč žalosti.

Telesne spremembe se pojavljajo postopoma. Najprej se pokaže shujšanost (do kosti) v stegnih, nadlahti, trebuh v ostalih delih telesa kot so podlahti, goleni in obraz ostanejo dalj časa nespremenjeni in torej navzven shujšanosti ni hitro opaziti, zlasti se dekleta oblačijo v ohlapna oblačila. Opozorilni znak je izostanek menstruacije. Značilno je še izogibanje družbi in sanjarjenje.

Zaradi odklanjanja hrane telo nevarno oslabi, lahko se pojavljajo se izgube zavesti. Takšna stanja sodijo na zdravljenje v bolnico.

Zdravljenje je proces, katerega namen je zamenjati lastno izkrivljeno podobo o sebi, ki je nastala v najzgodnejšem otroštvu, s samospoštovanjem. Izgleda učeno rečeno, vendar je tako. Osnova zasvojenosti katerekoli vrste je v izgubi samospoštovanja, lastne vrednosti, krivde, občutka pomanjkanja ljubezni, nevrednosti življenja in podobno. Nastanki segajo daleč v otroštvo, zato je potrebno dolgotrajno zdravljenje, saj so napačni vzorci močno utrjeni v osebnosti. O podrobnih vzrokih mogoče kdaj drugič, da ne bi prišlo do napačnega razumevanja in neupravičenega pripisovanja krivde.
Eno je torej vzdrževanje stanja ne ponavljanja vedenja odvisnosti (abstinenca) in drugo, gradnja zdrave osebnosti, ki bo znala zrelo premagovati življenje ovire.

Opisala sem osnovni del odvisnosti od hrane in upam, da sem odgovorila na vprašanje. Dobra širša razlaga je v knjigi dr. Sanje Rozman: Peklenska gugalnica.


Lep Te pozdravlja Darinka Mihelak!