zasebnost

Vprašanja na tosemjaz.net.
ninika::tsj

zasebnost

ObjavaNapisal ninika::tsj » 09 Dec 2001 19:27

o,stara sem 17 let.ugotovila,sem,da mi mama ze dalj casa bere dnevnik (to je tudi priznala) in potem oba z atijem trdita,da je to njena dolznost. to sta naredila tudi moji mlajsi sestri. prosim, povejte mi ali imata res tako pravico.

imata naju za vse slabo,ceprav ne kadiva,ne pijeva,ne hodiva skoraj nic ven,v soli imama dobre ocene...moti ju samo to,da imava fanta in da se poljublama z njima.kaj je normalno,da imas pri 17 fanta (prvega)? k nam nikoli ne sme prit noben fant na obisk in vsi fanti so za njiju najslabsi...zdaj pa naju hoceta se poslati v drugi kraj v solo,ker je ta gimnazija na katero hodima slaba,saj ne podpira krscanskega nauka.kaj to lahko naredita brez najinega privoljenja?ze vnaprej hvala za odgovor.
xxx::tsj

Re: zasebnost

ObjavaNapisal xxx::tsj » 11 Dec 2001 21:55

Nobene pravice nimata brati tvojega dnevnika.Men ga je mama tud našla,pa mi je povedla,pa mi ga ni prebrala.Svetujem ti,da se jima upreš in se ne smeš pustit,da te premestita na drugo šolo.
Bodi trdna,pa velik sreče!!!
odgovor svetovalca::tsj

Re: zasebnost

ObjavaNapisal odgovor svetovalca::tsj » 13 Dec 2001 08:11

Draga Ninika!

Sestavni del odraščanja je tudi obdobje, ko je potrebno staršema dokazovati, da si odgovoren, vreden zaupanja in da se zate nimata kaj bati. Nekaterim to dokazovanje uspeva boljše, drugim slabše. Tudi starši so različni in nekateri gredo v svojem strahu in skrbi za otroke skoraj predaleč. Vajina starša vama želita preprečiti, da bi zabredli v težave, vama prihraniti kako razočaranje, bojita se, da bi padli v katero od številnih pasti, ki pač po njunem prežijo na vaju v širnem svetu.
Bojita se na primer, da bi zabredli v drogo, da bi slučajno ne zanosili, da bi popustili v šoli in ne bi uspešno prišli do poklica, da bi morda katera od vaju naletela na slabega fanta... Strahov, ki pestijo starše, je lahko nešteto. In če imajo premajhno zaupanje v svoje otroke, jih nadzirajo in omejujejo. Če jih omejujejo, obstaja velika verjetnost, da se otroci poskušajo izmuzniti vsaj z nedolžnimi lažmi ali prikrivanji, to pa še poveča nezaupanje staršev. In že je tu začaran krog preverjanja in nezaupanja in laganja in jeze. To so vsekakor zelo neprijetna leta tako za starše kot za otroke. Po vajinem imata pravico imeti fanta, in ker ne delata ničesar takega, kar bi vzbujalo sum, da sta neiskreni, se vama ne zdi pošteno, da vama starša ne verjameta in prebirata vajine dnevnike. Se povsem strinjam. Vendar!

Starša se bojita za vaju in bosta zelo poskušala še naprej preverjati, ali sta res tako pridni, kot izgledata ali ne. Mogoče to ni najboljša poteza z njune strani, vendar se bojim, da bosta s sestro tak režim morali prenašati, dokler vaju bosta starša preživljala. Druga pot je, da s pogovori in na miren sproščen način postopno pridobita njuno zaupanje in ju ne razočarata. Starši ponavadi otrokom dopuščajo vse več takoj, ko so gotovi, da se jim ne bo zgodilo nič slabega.

Glede pravice staršev, da vaju prešolata, tudi če se vedve s tem ne strinjata pa bi morda več vedel povedati kak socialni delavec ali pravnik.

Lep pozdrav,
Iztok Lešer, dr. med.,
specialist psihiatrije