Problem yes Problem no

Vprašanja na tosemjaz.net.
(kvazi)happy girl::tsj

Problem yes Problem no

ObjavaNapisal (kvazi)happy girl::tsj » 01 Dec 2001 15:30

Sej sploh ne vem, kje naj zacnem. Zunaj je tak lep dan, jst pa v sebi kricim. V tem trenutku se mi zdi moje zivljenje tako nepomembno…kot da je moje obstajanje odvec. Takih trenutkov je v mojem zivljenju polno in ze veckrat sem pomislila, da bi vam tole pisala, sam sm si pol premislila. Sej veste, stvar prespis, pa je kr mal bols. Ampak jst nocem vec spat. Rada bi nekomu povedala, kaj je narobe. In da nisem v redu. Da v dusi sploh nisem v redu. Da je vse temno. Naj se ze vnaprej opravicim, ce bo tole en mal zmedeno izzvenelo, sam trenutno mi po licu tecejo solze in zelo tezko mi je sestavljati smiselne stavke.
Kje naj zacnem? Em…. Stara sem 18 let, imam se enega brata (starejsi-21) in pa starse. Odkar pomnim, moj ati pije. Je alkoholik. Ampak ne me narobe razumet, ko je pijan, ni nasilen al pa kaj… sam tezi… no ja.. men niti ne upa … pa ne da bi ga pretepla al kaj, sam jst bi najbrz ga prjavla na policijo. Sej ne da ga ne bi mela rada, pravzaprav ga mam ful rada, ampak v takih trenutkih se ti clovek enostavno… zagabi. In zasmisli. Pravzaprav pogresam tisto ocetovsko ljubezen… ampak to tudi ni popolnoma njegova krivda, saj je kot otrok tud on ni bil delezen in je logicno ne zna izrazat (vseen pa cutim da me ma rad). Hecno je, ko slisis svojo mamo reci, da si je unicila zivljenje, ko se je porocila z njim. 5 let je bil brezposeln, kar se je seveda poznalo na druzinskem proracunu oz. se se vedno. V tistem casu sta si z mamo nabrala kar nekaj dolgov, ki jih se zdaj odplacujeta oz. jih vsi odplacujemo. Biti brez denarja dandanes je velik problem. Mami se je vedno trudila, da midva z bratom tega ne bi obcutila, ampak ze majhen otrok zacuti da nekaj ni v redu. Do lanskega leta sva imela z bratom republiski stipendiji, letos pa smo cenzos presegli (v izracun so pac vkljuceni atijevi prihodki). Ironico.. :)))) In zdaj sele vem, kak je biti brez denarja. Za vsak tolar moram fehtat mamo.. in pojasnjevat. Sej nismo zdej tak revni, da ne bi meli za jest.. ne ne… imam mobitel, letos sem dobila nov plasc… ampak… ne vem.. tezko je razumet situacijo.. ker ce bi kdo od zunaj gledal na naso druzino bi mislu da zivimo cisto solidno.. ne bogato in ne revno…
Skratka.. naj povem,da je bil povod za tole pisarjenje vnovicen prepir med mamo in menoj (z atijem se itak ne pogovarjava toliko, da bi se lahko tolk kregala:)). Moja mami je zelo bolna. Mislim ima probleme z zdravjem. Hrbtenico je mela ze trikrat operirano (dvakrat spodnji,enkrat pa zgornji del), zlomila si je komolec in so ji ga morali operirat, diagnozirali so ji Parkinskonovo bolezen (zaradi tremorja v roki…sam spet drugi zdravniki pravijo, da je to od zloma komolca), opravlja sluzbo, kjer mora 8 ur sedeti (4 urne invalidske ne dobi) in takrat verjetn tud razmisla o vseh problemih k jih mamo. Pridejo obdobja, ko se ful fajn razumema in ji lahk vse povem, sam pol ko se pa skregama, pa zelo zelo zelo hitro izkoristi moje zaupanje in obrne vse stvari proti meni. Zadnje case se sploh ne razumema. V bistvu.. ne vem kje naj zacnem… Lani sem morala iti na operacijo, in sem zaradi tega veliko mankala v soli. Veste, ko enkrat prides nazaj v solo in potem vidis koliko stvari se moras nauciti….. enostavno obupas… in to se je zgodilo meni…. Na zacetku sem bila se optimisticna, ampak potem pa se je snov nabirala in nabirala in nabirala…kaka dva meseca pred koncem sole sem sama pri sebi ze vedela, da tega ne bom zmogla in da bo zame bolje, ce letnik ponavljam. Vseeno pa sem se mucila in mlela stvar znotraj sebe, se zapirala sama vase in se odtujevala od ljudi (zaradi tega sem skoraj izgubila najboljso prijateljico), saj me je skrbel predvsem zaradi starsev, Sama sem se sprijaznila..ampak za njih mi je bilo hudo… Tak je vedn pr men… vedn gledam na to, kaksne posledice bojo mela moja dejanja na druge… Skratka nisem jim mogla povedat.. no potem se vse skupaj razpletlo tak,da sm se koncno z nekom pogovorila-z mojo najboljso prijateljico in njena mama (s katero se pa ona odlicno razume…ampak res… vse ji lahko pove… in vedno ko sem pr njih se pocutim tak… srecno in varno… mene mama ni nikoli v zivljenju objela in mi rekla da me ma rada.. pri njih pa je to stalna prkasa) se je potem pogovorila z mojo mamo (sta kolegici).. Starsa sta reagirala zelo korektno.. ni bilo zdej ne vem kaksni hisnih priporov in kazni in ne vem kaj se… cele pocitnice sem sama pri sebi razmislala o tem, kaj se je zgodil.. in pogruntala da pac tak v prihodnosti ne bo vec slo… in da po potrebno solo malo bol resno vzet… skratka… kaj se je zgodil letos? Konec konference je in jst imam dve graji… Sploh ne vem kaj mi je… pa ko vem da se MORM ucit.. ampak se ne morm… ker nism glih butasta, se mi ni bilo treba nkol ne vem kaj velik ucit..kar pomeni da nimam nbenih ucnih navad… in potem me to takole dohiti.. »Fora« pa je v tem, ko mi je mama glih dans med prepirom rekla, da slucajno naj ne bom negativna ob konferenci,,,sploh ne vem, da je ze konec prve konference, in ne ve za graji pa se za kako drugo negativno oceno ne…sama pri sebi vem,da bom te ocene popravila, ampak njej se to ne da dopovedat. Hesno mi je, ker skoz ponavlja da se itak ucimo sam za sebe… pol pa takle tezi… Ne vem kaj misli da doseze s tem.. ampak pri meni nic.. kvecjemu odvraca me od celotne zadeve… Npr. zadnic… ucila sem se matematko za nasledni dan k smo pisal in mi je slo en mal za nohte s casom pa sm bla zivcna in vse.. in potem pride v sobo in me vprasa kolk sm slovenscino pisala.. pa ji povem da 2 in potem znori… Rekla je, »da zdaj pa letnika ne bom naredla pa kaj se grem » in ne vem kaj se vse… Sej sama vem.da bi lahk mela slovenscino 4 ce bi se potrudila, ampak mama ne razume, da se mi je tezko uciti. Ker mi je nezanimivo… Huje je se to, ker je brat uspesen student 3. letnika FDV.. in potem sm jst tista k jih je razocarala na celi crti…Skratka moja mama hoce od mene »sam da se ucim«… ampak to je zame velik… In tud ne razume, da je clovek, ce se vstaja ob pol sestih zjutraj in hodi domov ob treh (bedi pa do polnoci), utrujen in zadnic se je zgodil da sm mal zaspala.. pa plane v mojo sobo in me nadere ces a ze spet spis..(da ne omenjam da se veliko lazje ucim ponoci, ker imam mir-po tv-ju ni nc.. na netu nc pametnega.,. radio… doma je tišina) Sola ni kot sluzba- 8 ur delas pa konc…. Sola zahteva tud po 16 ur od cloveka.. in to 16 ur zbranosti…ne vem.. tezko mi je razlozit kaj hocem poveadt,… sam upam da me razumete…
Mami je imela in se kr ma zelo tezko zivljenje in zavedam se, da ji ga sama prav nic ne olajsam…ampak da ti mati rece, da so problemi zarad tebe pa da hodi zarad tebe k psihiatru.. sej v redu ce hodi..sam s kom se naj pa jst pogovorim??!?!? Problem je v tem,da sm jst taka vedn nasmejana deklica, k v vsakem trenutku daje videz kt da z njo ni nic narobe..Zivljenje me je pac utrdilo in naucila sem se, da je treba v vsakem trenutku stati pokonci, saj je clovek najbolj ranljiv ko je na tleh.. Sej imam okrog sebe ljudi, s kataremi se lahk pogovorim .. npr. moja najboljsa kolegica je ze taka oseba… ampak so stvari ki jih ne more razumeti (kar je logicno) in lahko sam poslusa… ne more razumeti recimo stvari z mamo… mah… bluzim..
Skratka, danes mi je mama povedala se ene par »lepih stvari« o men… spet me je obtozla, da kadim travo (KAR SPLOH NI RES), kar je sklepala iz tega, da mi da vsak dan 1000sit za v solo in vse zapravim v enem dnevu…in »logicno je«, da gre kes za ganjo.. seveda ne uposteva dejstva, da (povratna) vozovnica stane 620sit… in da morm tud kaj malcat… al pa ce grem na kak caj s prjatli.. ampak ne. To sploh ni logicno.. jst kadim ganjo .. ja ok… Skratka… prisluskuje mi ko se pogovarjam po telefonu (ko sem se enkrat pogovarjala z enim fantom, me je obtozla da »se grem kurbarijo«… enako se je dogajalo z internetom.. ne razume, da se lahko dva osebka nasprotnega spola normalno pogovarjata, ne da bi se vsak cas naskocla), ocitno mi brska po denarnici.. kar mi je dans direkt povedala in sicer me je nadrla da »naj odstranim packarijo iz denarnice in da naj razmislam o bol pametnih stvareh«.. za kaksno »packarijo« je slo? V denarnici mam dva kondoma.. za foro.. pa ne da ne bi seksala… ker mam fanta s katerim imava spolne odnose…sam tista kondoma nista namenjena temu.. in tud ce bi bla… Ne vem.. a sm jst cudna al je moja mama… k po mojem bi lahk bla vesela da skrbim za zascito,.. ampak ocitno na to sploh ni pomislila… Za bozjo voljo… 18 let sem stara no… sej se ne bom porocila devica… Skratka jst nimam nobene zsaebnosti… zivimo v bloku in …. Uf.. groza.. povrh vsega pa brat slisi vse kar se dogaja v moji sobi (tudi ce noce prisluskovat) in kaj se pogovarjam po telefonu.. in on je taka rit (ne morm drgac rect), da gre in vse zatozi… ne vem.. ponekod bratje in sestre skupi drzijo.. in se ne tozijo.. ce pa ze tozi, naj vsaj prav zatozi.. ne pa da (tak se je dans nardil) zatozi krneki k misli da je slisu ampak jst v resnici nism nkol rekla…
Mah stvari je se ogromn..sam zdajle sm tak psihicno izmucena, da enostavno ne morm vec pisat… Men je zelo zal, da sm vam tak zabluzla, ampak se pa pocutim mal bols….
Prihodnost? Ce bi mela vsaj neki denarja, bi se najbrz preselila v celje k sosolki, kjer bi mela mir in svobodo…. Ampak….
odgovor psihologa::tsj

Re: Problem yes Problem no

ObjavaNapisal odgovor psihologa::tsj » 04 Dec 2001 14:12

Ljudje se včasih znajdemo v položaju, ko ne vemo kje se nas glava drži. V takih trenutkih je pametno preudariti, katere probleme imamo.
Priporočam ti, da si nekajkrat vzameš čas in :
prvič - zapišeš vse težave, ki ti padejo na misel
drugič - nato jih razvrsti glede perečnost
tretjič - oceni ali je v tvoji moči kaj storiti ali morajo to storiti drugi
četrtič - prepiši vse težave, katerih rešitev je v tvojih rokah
petič - preglej in uredi vrstni red reševanja
šestič - izdelaj si natančen časovni in akcijski plan.
Dvomim, da bi vse to lahko storila naenkrat, zato si morda razdeli te naloge na teden ali dva, npr. : prva točka torek, v četrtek druga točka... itd. Glede na položaj v družini je težko pričakovati, da te bo mama razumela, saj ima sama veliko težav - ravno tako tudi ti. Kadar smo v stiski želimo oporo, ne moremo pa je takrat nuditi. Če smo v »istem zosu« se lahko razumemo in si pomagamo, vidve pa imata različne težave. Če si ne boš mogla razjasniti svojega položaja, ti predlagam, da si poiščeš strokovno pomoč. Najbližja je verjetno šolska svetovalna delavka. Če potrebuješ še kaj pojasnil, kar napiši.

Lepo te pozdravljam!
Matej Žnuderl univ.dipl.psih.