Smrt

Vprašanja na tosemjaz.net.
meli::tsj

Smrt

ObjavaNapisal meli::tsj » 30 Nov 2001 10:02

Kaj naj naredim ker mi je stara mama umrla in jo imam zelo rada? Kako naj to prebolim?
Hubert::tsj

Re: Smrt

ObjavaNapisal Hubert::tsj » 30 Nov 2001 11:48

Tudi meni se je isto zgodilo, le da mi je umrl dedek. Vem, da večno ne bo mogel biti z mano, zato ohranjam čimbolj živ spomin nanj.
odgovor svetovalke::tsj

Re: Smrt

ObjavaNapisal odgovor svetovalke::tsj » 10 Dec 2001 08:49

Spoštovana Meli!

Kako zaživeti po izgubi ljubljene osebe? Kako preživeti smrt babice?

Ko nas sonce ne more več ogreti, ko ne slišimo več potoka žuboreti in ko ne vemo, če naslednji dan sploh pride? Vse to in še tisoč drugih stvari se dogaja vsakomur, ko pride do neizbežnega in izgubimo koga, ki nam je pomenil zelo veliko. To je del dolgotrajnega procesa žalovanja, skozi akterega mora vsak žalujoči, da lahko spet polno zaživi. V tem procesu je treba opraviti kar nekaj nalog.

Kot prva je ravno ta, da z žalovanjem začnemo, da si dovolimo vsa občutja, ki se nam ob tem porajajo. V sebi začutite bolečino - rpiznajte si! Normalno je čutiti bolečino ob izgubi. V tem hitečem času in med ljudmi, ki nimajo časa za nas, je to največkrat zelo težko. Vendar je treba vedeti, da so vsa občutja normalna. Doživljamo lahko enega ali veliko sledečih občutkov: občutek teže v prsih, izguba apetita, utrujenost, težave s spanjem, težave s koncentracijo, občutek, da izguba ni realna, da se ni zares zgodila, občutek krivde zaradi tega, kar ste ali niste naredili za umrlega, nepričakovan jok ob malenkostih, nihanja razpoloženja... V tem času moramo imeti ob sebi ljudi, ki nas poslušajo in nam dovolijo, da izražamo vsa ta občutja, kakršnakoli že se nam porajajo. Včasih to ne morejo biti sorodniki, ker vsak v družini žaluje na svoj način, in je to za vse preboleče. Zato si je treba najti med starimi prijatelji nekoga, ki mu zaupamo in nas podpira, hkrati pa biti odprti za nova prijateljstva, ki se nam odpirajo v tem času. Naučiti se moramo živeti brez nam drage osebe in to spet zahteva čas. Vsa skupna praznovanja, rojstbi dnevi, skupne poti, ... vse to so spremembe, na katere se je treba navaditi in zahatevajo veliko našega časa. Vse, v kar smo verjeli, zaupali, se veselili - se je spremenilo.

Rada bi zaključila z odlomkom iz knjige, ki govori o žalovanju mladostnice (P. Pohl: Pogrešam te, pogrešam te) in z željo, da bi v tem času žalovanja našla prave ljudi, ki bi ti stali ob strani in lajšali bolečino zaradi vaše babice. Poleg tega prilagam še telefonsko številko celjskega območnega odbora HOSPIC, kjer ti bodo z veseljem na voljo za pogovor in dodatne informacije: 03/548 60 11.

"Če je kaj čudovitega, je to imeti prijatelje. Če je kaj prekrasnega, je smejati se z njimi. Šele ko sem se skoraj zadušila med težkimi sencami tam spodaj, sem zagledala veselje, ki se je lesketalo med pljuskanjem valov na gladini."


Mira Iskrač

Slovensko društvo HOSPIC, Območni odbor Celje, Malgajeva 4, Celje