Zaupanje

Vprašanja na tosemjaz.net.
Sabina::tsj

Zaupanje

ObjavaNapisal Sabina::tsj » 21 Nov 2001 10:55

Spoštovani!
Odločila sem se, da vam napišem par besed, ker sama iz svoje situacije ne najdem več izhoda.
Stara sem trideset let, poročena, mati dveh otrok. Izhajam iz družine, kjer je bil prisoten alkohol. Moje otroštvo je bilo polno bojazni, sprememb in tudi bolečin.Našla pa sem osebo, ki sem ji lahko zaupala, v katero sem lahko verjela in v kateri sem nasla vse kar potrebujem-ljubezen.
Seveda pa sem vse pokvarila s svojo ljubosumnostjo, saj nikoli nisem popolnoma verjela, da mi lahko kdo vrača ljubezen. Mojemu možu sem naredila veliko krivic, čeprav mi je včasih sam dajal povod za moje ravnanje, nadziranje in nezaupanje v njegove besede. Moj svet se sesuva, saj mi brez njega ni zivljenja. Vse bolj me je strah kaj bo prineslo življenje. Pred enim mesecem je opravil diplomo na FF in od takrat je vse samo slabše. Nenehno je v službi, ali pa se ne najde. Vem, da me še ljubi, a obenem se počutim sovražno. Pogovarjava se, toda vedno storim in rečem vsako besedo narobe. Vse besede obrne tako, kakor da mu hočem kaj slabega, oz. da ne vidi v meni nobene spodbude, ki bi jo moral dobiti od žene. Sama nisem ravno tega mnenja, toda... Ves odnos mi vzbuja strah, strah pa je začel obdajati tudi najine otroke. Trpimo vsi.
Moje kontroliranje se je končalo in ne vem, kako naj vse to popravim. Vseeno mi je, če bi umrla, toda tukaj so otroci, ki potrebujejo oba. Moj moz je zelo dobra osebnost, dober človek, toda pravi, da trenutno nima nobenih čustev do nikogar. Potrebujem ljubezen, ljubim ga, a je tako dvoličen. V minuti me ima rad in me nima. Kaj naj storim? Moje zravje je že zelo načeto, saj sem v mesecu prišla iz 48 kg. na 45. Čutim notranji nemir,srce mi bo izpadlo, ne obvladam se. Moje stanje opažajo že vsi. Kako naj si vrnem zaupanje in ljubezen svojega moža, ko pa sem ga s svojimi dejanji toliko prizadela, po vrhu pa je še zelo trmast.
Ali bi bo lahko v pomoč že splošni zdravnik ali kaj več. Mož sicer meni, da mi ne bo nič pomagalo,saj je dostudiral vso psihološko literaturo, jaz pa se vedno upam, da obstaja rešitev tako zame, kot za najin zakon in družino. Ljubezen je prevelika, da bi se vdala, a tudi preboleča in ne vem če bom zmožna tega zdržati.

Komu naj se obrnem po pomoč in to najhitreje, saj ne morem več.

S spoštovanjem Sabina
odgovor svetovalca::tsj

Re: Zaupanje

ObjavaNapisal odgovor svetovalca::tsj » 27 Nov 2001 09:25

Draga Sabina!

Otroci, ki odraščajo v neurejenih družinah, lahko imajo kasneje težave pri svojih partnerskih odnosih. Ne trdim, da je za vaše težave krivo vaše otroštvo, zagotovo pa negotovost, nered, konflikti in alkohol slabo vplivajo na vsakogar.

Vaše težave bo težko razrešiti zgolj z odgovorom v tejle rubriki. Vtis imam namreč, da ste potrti, depresivni. Depresija je bolezen, ki jo premalokrat prepoznamo in še manjkrat pravilno zdravimo. Čeprav imamo uspešna zdravila - antidepresive. Svetoval bi vam, da obiščete psihiatra v najbližjem psihiatričnem dispanzerju. Pogovoril se bo z vami in vam verjetno predpisal zdravila, ki bi jih naj jemala določeno obdobje. Tudi svetoval vam bo, kako ravnati v zvezi z vašim odnosom do moža.

Z moje strani samo nekaj najsplošnejših nasvetov. Vsekakor bi pomagalo, če bi se v odnosu do moža sprostili. Nič bolj ne ubija odnosa kot ga strah, ljubosumje in nezaupanje. Pa tudi jeza, razdražljivost in prepiri. Pa še stalno obtoževanje in iskanje krivca, grešnega kozla in žrtve v družini. Razmislite in se potrudite svojo ljubezen do moža izraziti drugače. Sprostite se. Članom svoje družine pokažite svojo ljubezen in naklonjenost, vendar na sproščen in nevsiljiv način. Vprašajte se, kaj čutite do moža, kaj čutite do otrok in jim to pokažite. Naučite se potrpežljivosti. Odnos med partnerjema se vedno gradi. In neguje. Pozabite napake iz preteklosti. Samo ne delajte več novih. Če se že spozabite in vzrojite, se pač ustavite in iz tega pa ne delajte velikega cirkusa. Poiščite si hobi, pojdite na aerobiko ali na sprehod, vsak dan si vzemite nekaj časa samo zase, ostali del pa posvetite družini. Ne kličite moža v službo samo zato, da preverite, če je res tam.

Tako, Sabina, spremenite se in ustvarite v svojem domu mirno in stabilno okolje.

Veliko sreče! Iztok Lešer, dr.med.,
specialist psihiatrije
marko::tsj

Re: Zaupanje

ObjavaNapisal marko::tsj » 28 Nov 2001 09:43

Spoštovani .

Vaše mnenje glede rešitve problema za gospo Sabino se mi zdi nelogično. Njeno pisanje razumem ravno kot to kar ji Vi navajate , da naj bi ona storila. Namreč, gre za ljubezni polno žensko, tako do moža in do njenih otrok, problem pa je v tem da ji njen mož ne vrača ljubezni in ne vrača ljubezni tudi do otrok. Kar navajate kot rešitev njej, je bolj primerno da bi to navajali njemu-možu. Menim da je mož izgubljen zaradi obremenjenosti v službi, saj je z dokončano izobrazbo pridobil še toliko večje obremenitve, to pa vpliva na družino,ljubezen med njimi. Menim, da bi moral mož obiskati psihiatra, se z njim dobro pogovoriti, saj je zašel iz življenjske poti nekam na stranski tir, ki ne vodi nikamor drugam kot le v prepir.Morda je mož spoznal drugačen svet, drugo osebo-žensko, ...to je možno, pa vendar če jo je spoznal, jo je zato, ker so težave v njem samem, saj od gospe Sabine dobiva vso potrebno ljubezen...vrača jo pa ne, kot je razumeti iz njenega pisanja.
LP
odgovor svetovalca::tsj

Re: Zaupanje

ObjavaNapisal odgovor svetovalca::tsj » 30 Nov 2001 15:34

Dragi Marko!

Še enkrat sem prebral Sabinino pismo, svoj odgovor in Vaš komentar. Psihiatrija ne zdravi pomanjkanja ljubezni v zakonu. Ker ohlajanje ljubezni ni bolezen tudi zdravila proti temu ne poznamo. In samo pogovor pri psihiatru ne bo povrnil tega čustva.

Po mojem mnenju je ljubezen potrebno negovati in gojiti. Za ljubezen in razumevanje v zakonu ali partnerski zvezi sta soodgovorna oba partnerja. V tem smislu tudi sestavljam svoje odgovore.

Vprašanje mi je postavila Sabina, zato tudi odgovarjam njej. Izhajam iz predpostavke, da Sabina lahko spreminja predvsem sebe in svoje vedenje, ne pa vedenja in čustev svojega moža. Zato v odgovoru Sabini ne morem zapovedovati njenemu možu, naj jo ima bolj rad. Če bi mi vprašanje postavil on, bi mu lahko svetoval, kaj naj naredi, če želi ohraniti zakon. Tako pa sem odgovoril le Sabini in upam, da sem jo prav razumel in da je v odgovoru našla kaj koristnega zase.
Morda pa se bosta Sabina ali njen mož še oglasila in nam stvar razjasnila.

Lep pozdrav!
Iztok Lešer, dr.med.,
specialist psihiatrije
marko::tsj

Re: Zaupanje

ObjavaNapisal marko::tsj » 03 Dec 2001 10:21

Spoštovani g.Iztok Lešer!

Psihiatrija ne zdravi pomanjkanja ljubezni v zakonu, naj pa bi znala poiskati rešitve tako na eni strani kot na drugi strani obeh partnerjev, kot navajate, je ljubezen in sreča v zakonu odvisna od obeh in to zelo drži. Zmotilo me je ravno to, da sem imel občutek, da želite le Sabini svetovati kaj naj stori še, da bo morda njun zakon še boljši in to ob vsem tem kar je že storila in se njun zakon ni spreminil na bolje. Namreč ob njenem pisanju sem razumel, da je ona storila VSE kar je v njeni moči da se ohrani ljubezen in zakon, torej je le ON tisti, ki naj bi storil nekaj pozitivnega, ji dal vsaj malo ljubezni ali vlil nekaj upanja za obstoj zakona, ki počasi razpada. Zato sem sklepal, da mož ljub vsemu trudu Sabine ne daje potrebnih znakov za uspešen zakon, kot da bi mu bilo vseeno. Menim da je na Sabini le eno ostalo še, to je odločiti se ostati z njim ali pa ga zapustiti, saj nima morda več smisla kazati do njega toliko ljubezni kot ga kaže ona, saj on to ne opazi. Če bi se sedaj oglasil njen mož na tej javni razpravi in se tako tudi predstavil, bi mu verjetno naložili veliko več pozitvnih namigov kako rešiti zakon, kot pa ste jih Sabini. Menim, da je za dobro Sabine, najbolje svetovati, da naj moža postavi pre dejstvo, da bo odslej tako in nič drugače, v kolikor pa to ni mogoče pa menim, da je najbolje da se zakon preneha, saj z njene strani je bilo storjeno ogromno da bi rešila probleme in nima smisla da jih rešuje še naprej, ker to ne vodi nikamor, če se ni premaknilo do sedaj, se ne bo tudi v naprej. Zato je treba poiskati morda tudi tisto najbolj kruto rešitev, ki je preostala, prekinitev te boleče ljubezni. Mož bo pač moral poiskati tako žensko, ki bo gledala na njega tudi v njej dobro ali korist,tako ki jo to ne bo motilo, Sabina pa gleda tako kot gledamo ostali ko pričakujemo enako ljubezen tudi od partnerja.
Le moje skromno mnenje, verjamem da se na koncu vse reši, pa vseeno smo nekateri ljudje tako dobri da trpimo predolgo predno se reši zadeva...kar je seveda v naše slabo.
LP