anoreksija&bulimija

Vprašanja na tosemjaz.net.
NG::tsj

anoreksija&bulimija

ObjavaNapisal NG::tsj » 30 Okt 2001 18:55

Pozdravljeni!
Imam tezave s starejso sestro (21). Ima motnje hranjenja. Vse se je zacelo pred kakim letom, ko je oce domov prinesel bolnisko dieto. Sestra se je je lotila, ceprav ni bila predebela (170cm - 63 kg) in izgubila nekaj kilogramov (4-5). Cez praznike je nekaj kg pridobila nazaj. Nato je cez kaka 2 meseca zadevo ponovila in spet izgubila. Po tej dieti se je spet zredila, sledili so "sadni dnevi" in posti (2 posta v enem tednu!). Nekega dne mi je zaupala, da je po naziranju (tako je ona to poimenovala-meni se ni zdelo, da je prevec pojedla) sla bruhat. Povedali sva mami, sledili so pogovori...navsezadnje smo po par mesecih, ko je bilo receno, da tega ne bo vec pocela, ugotovili, da je bruhala kar pogosto. Jaz (!) sem sla po nasvet k solski psihologinji (namesto nje?-kak butasto), razlozila mi je, kako je z bulimijo. Tudi klicala sem na telefon za pomoc mladostnikom in tudi tam so mi povedali vse o tem ter mi svetovali, naj sestra poisce strokovno pomoc. Ampak ni hotela iti k psihologu!(citiram: "...saj jaz takaltak nimam bulimije/prehranjevalnih motenj!...") In kaj mi je uro in pol dolg telefonski pogovor s svetovalcem pomagal? Nic, saj bi tisto morala poslusati sestra... Nato je šla sama na potovanje (za en teden, nato pa drugam za 3 tedne), kjer ni skoraj nic jedla, in full shujsala (okoli 51 kg) - Zdaj so od takrat minili 3 meseci (medtem se je zredila ampak ne dosti (ima cca.56-57kg-tega ji niti podrazno ne mislim povedat, ceprav me stalno sprasuje, jaz pa ji skozi zatrjujem, da je suha). Zdaj jo spet obletavajo neke misli o shujsevalni (predvcerajsnjim je bila ves dan depresivna in nas morila s tem, da je full debela in ad bo zacela hujsat). Zdaj ni na dieti in zato se bojim, da še bruha (ko je bila na dieti, tega ni pocela- tako ali tako so predpisani minimalni obroki).
Saj ne vem, zakaj jaz iscem pomoc, ko pa bi jo v bistvu ona potrebovala...Vendar ne zeli pomoci, niti pogovora s strokovnjakom/psihologom. Vprasanje je , kako se naj odvadi/znebi misli, da je predebela oz. da je pojedla prevec, blabla... (Aja, še to: je full obcutljiva, ce ji kdo kaj rece glede hrane: ko se mi je zdelo, da je prevec sladkarij (in da bo potem sla bruhat), sem ji to povedala. Ona pa je vprasala, ce se mi res zdi prevec, in rekla, da pa mora zdaj res bruhat, ce sem ji jaz to rekla. In verjetno je potem res sla.).
Prosim, pomagajte, ker bo mami pozrla še poslednje drobce živcev, ki jih ima, in nasploh zafrustrirala celo družino.
Zahvaljujem se vam za cas, ki ste si ga vzeli za prebiranje, in za resitev (ce sploh obstaja).
Lep pozdrav
NG
Lady Marmelade::tsj

Re: anoreksija&bulimija

ObjavaNapisal Lady Marmelade::tsj » 03 Nov 2001 14:01

Si prepričana, da gre za bulimijo (bolezen, pri kateri izbruhaš vse kar si pojedel)?
Za te bolezni se obišče psihiatra, ker je bruhanje na nek način klicanje na pomoč. A jo je pustil fant, pa je to začela? Najbolje bi bilo, da bi spoznala nekoga, ki je dal to že skoz, znal bi ji svetovati in lažje bi se mu odprla kot psihiatru.


Lady M.from Moulin Rouge
Peri::tsj

Re: anoreksija&bulimija

ObjavaNapisal Peri::tsj » 03 Nov 2001 14:40

Na žalost ti moram povedat, da sem skoraj prepričana da tvoja sestra še vedno ima te težave. Skriva jih, ker se jih boji priznati. Strah jo je kako boste ob tej novici reagirali, da boste preveč paničarili, noče vas prizadeti, čeprav ve, da vi o tem sumite (upravičeno). Sama imam enake težave in vem kako je. Ne morem povedat mojim staršem, ker se bojim odziva, po drugi strani pa je tudi sebi to težko priznat. Težko si je reči, da imaš bulimijo sli anoreksijo. Poskusi se z njo pogovoriti na malo drugačen način, pojdita mogoče celo kam na izlet. Povej ji, da te skrbi zanjo in da ti lahko zaupa. Povej ji, da ne boš povedala nikomur, niti mami, če ona tako želi. Mogoče boš šla z njo celo k kakemu psihologu ali psihiatru. Jaz imam svojega psihiatra in moram reči, da mi precej pomaga. Res se odvija vse zelo počasi, vendar v to moraš verjet in imeti spodbudo od drugih. Pomagaj ji, če ji le lahko. Lahko mi pišeš po emailu: [email protected]
lep pozdrav Peri
odgovor svetovalke::tsj

Re: anoreksija&bulimija

ObjavaNapisal odgovor svetovalke::tsj » 05 Nov 2001 09:48

Pozdravljena,

Skrbno sem prebrala Tvoje pismo, ki kaže resne motnje hranjenja Tvoje sestre. Očitno si že precej izvedela o zasvojenosti s hrano - bulimijo in tudi to, da je vedno potreben pristanek bolnika oziroma njegovo sodelovanje. Naredila si začetek poti, tudi mama ima razumevanje hčerino bolezen, če sem prav razumela pismo. Verjamem tudi, da je ob gledanju sestrinega obnašanja doma hudo.

Poudariti želim, da gre za resno obolenje. Velikokrat oboleli odklanjajo pomoč, ker imajo za to »svoje« razloge. Brez zunanje pomoči, družine in strokovnjaka, sestra sama ne bo mogla prenehati ali pa zelo težko, za kar bi potrebovala kar nekaj znanja in ob tem še vedno družino ali vsaj nekoga od teh. Lahko ji pomagaš le s svojim vztrajnim vzpodbujanjem k obisku strokovnjaka in sprejemom odločitve za zdravljenje. Mogoče bi bila mama lahko odločnejša, pri čemer je pomembno, da ji pokaže, da jo ima rada in ne boste prenehali z vzpodbujanjem za zdravljenje. O tem je napisanih že nekaj knjig, za vse bi bilo dobro prebrati knjigo dr.
Sanje Rozman: Peklenska gugalnica ali Zaljubljeni v sanje.

Svetujem Ti, da se ne spuščaš v debate s sestro o njeni teži, debelosti ali ne, ker to ne rodi uspeha, ampak se samo zapletaš. Resno ji povej, da ji boš pomagala kolikor je v Tvoji moči le pod vodstvom strokovnjaka, saj drugače ne bosta nikamor prišli, le konflikt bo nastal. Če Te bo nadlegovala s starimi vprašanji, ji vljudno povej, da o tem ne bi več govorila. Skušaj se vdržati ponavljanja istih stvari, saj si ji vse že gotovo večkrat povedala.

Mlada si za tako zahtevno nalogo in ne bo lahko. Toda ne obupuj, le vztrajaj, saj v podobnih primerih ljudje prehitro odnehajo. Pomembno je ostati realen.

Želim Ti veliko poguma in uspeha!
Lepo Te pozdravlja Darinka!