prosim pomagajte mi

Vprašanja na tosemjaz.net.
pleasehelp

prosim pomagajte mi

ObjavaNapisal pleasehelp » 10 Sep 2019 20:19

Prosim pomagajte mi.
Zadnjih par mesecov je moje življenje pravo trplenje. Vsak dan je grozn po svoje, nimam vec energije in volje do zivljenja, ne vidim vec smisla življenja. Vsak dan bolj si zelim da bi se to koncalo. Zdaj, ko se je zacela šola so se stvari samo se poslabšale. Hodim k psihologu zaradi anksiozne motnje, vendar mi nic ne pomaga samo se slabse je. Ne vem vec kam naj se obrnem po pomoc in kaj naj sploh se naredim da bi sle strvari na bolje.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: prosim pomagajte mi

Uredništvo » 12 Sep 2019 14:46

Odgovor svetovalke
___________________

Draga/i Pleasehelp,

zahvaljujem se ti za vprašanje in zaupanje portalu To sem jaz.

Zapisal/a si, da je tvoje življenje trpljenje in da je vsak dan grozen po svoje, da ne vidiš več smisla življenja, da si vsak dan bolj želiš, da bi se vse to končalo, sploh sedaj, ko se je spet začela šola. Ko sem prebrala te zelo močne stavke, me je zelo zaskrbelo. Izražaš ogromno bolečine, tesnobe, skrbi v povezavi s svojo sedanjostjo in bližnjo prihodnostjo.

Na tvoje doživljanje tvojega bivanja, ki ga spoštujem, bom poskušala pogledati z nekoliko distance. Postavljam ti nekaj vprašanj. Praviš, da je tvoje življenje pravo trpljenje. Zakaj? Kaj vse gre po tvoji oceni narobe? Kdaj bi zase lahko rekel/la, da ti gre dobro? Kdaj ti je šlo ok? Kakšni so tvoji kriteriji za slabo / narobe / nisem ok in za dobro / sem ok? Kaj vse zahtevaš od sebe? S kakšnimi mislimi, skrbmi se zaposluješ? So realne? Se ti vedno potrdijo kot resnične ali pa temu vedno ni tako?

Sprašujem se ali bi lahko vendarle v vsakem dnevu, ki ga preživiš, našel/la osebo - prijatelja - mamo - očeta, kakšen dogodek, doživljaj, ki bi ti lahko pomenil svetlo točko, motivacijo, da nadaljuješ? Upam, da bi na ta vprašanja odgovoril/a pritrdilno.

Predlagam ti, da tudi ko pridejo dnevi, ki bi jih ti ocenil/a kot zelo črne, poskušaš, čeprav je takrat hudo, najti vsaj 1 stvar, ki ti lahko pomeni dober dan / prijeten doživljaj. Zapiši si ga in si ga večkrat preberi. Poskušaj biti čim več zunaj, na svežem zraku, v gibanju. Deluje zdravilno. In vedno vedi, da nisi sam/a. Imaš pomoč psihologinje in verjetno še koga (starši, prijatelji, učitelji ...).

Prav tako pa je na dolgi rok zelo pomembno, da se poskušaš sprejemati takega/tako kot si. Z osebnostnimi lastnostmi, navadami, interesi, kakšnimi stvarmi, ki ti gredo slabše. Po vsem tem se razlikuješ od drugih in to te dela dragoceno, edinstveno in neponovljivo, zelo vredno osebo. V pomoč naj ti bo tale link: http://www.tosemjaz.net/clanki/spostuje ... amopodobe/.

Verjetno si o teh vprašanjih že govoril/a s psihologinjo, ki jo obiskuješ. Predlagam ti, da se z njo, skupaj s starši čim prej naročiš za srečanje. Verjamem, da boste skupaj našli primerne poti k rešitvam. Morda se boste pogovorili o obisku še kakšnega strokovnjaka npr. pedopsihiatra. Dovoli si pomagati.

Predlagam, da ostaneva v stikih. Vsekakor sem ti na voljo za tvoja vprašanja in razmišljanja. Vedi, da imaš podporo.

Velik objem. Veselim se ponovnega stika s tabo,
Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja
lonely girl
Objave: 5
Pridružen: 11 Sep 2019 09:21

Re: prosim pomagajte mi

ObjavaNapisal lonely girl » 12 Sep 2019 18:48

prosila bi, ce bi lahko to kar bi napisala zbrisali oz naredili tako, da to ne bi bilo javno vidno.


/Izbrisano v uredništvu/
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: prosim pomagajte mi

Uredništvo » 16 Sep 2019 11:51

Odgovor svetovalke
________________

Draga deklica,

zahvaljujem se ti za ponoven zapis in razkritje informacij, ki še bolje osvetljujejo težave, s katerimi se soočaš.

Razumem, da je stiska, v kateri si se znašla, zelo velika. Povezana je tako z zahtevnostjo izobraževalnega programa, ki ga obiskuješ, občutek osamljenosti in skrivanje težav pred starši ter nezadovoljstvo z obliko pomoči, ki ti jo nudi klinični psiholog.
Veseli me, da ugotavljaš, da potrebuješ pomoč, podporo. Takoj, čim prej. Podpiram te v tvojem razmišljanju, da stopiš do osebne zdravnice z namenom, da dobiš napotnico za obisk psihiatra. Kateri psihiater je primeren, ti bo znala povedati osebna zdravnica. Lahko je to psihiater, ki dela v okviru Centra za mentalno zdravje, ali pa v zdravstvenem domu... Pomembno je, da dela z mladostniki.

Ob tem, pa bi te spodbudila, da skupaj pretehtava - ali je vredno, smiselno, da se s težavami soočaš sama, ob tem pa svoje težave prikrivaš staršem, učiteljem. Učitelji so očitno namreč že opazili, da si v stiski in da se v njihovem pogledu "s tabo nekaj dogaja". Prepričana sem, da bi ti lažje pomagali, v kolikor bi vedeli za tvoje težave, pomisleke glede programa, ki ga ocenjuješ kot napornega, groznega in prezahtevnega. Kaj misliš? Moj predlog je, da poskusiš zbrati dovolj moči, da težave zaupaš učitelju, ki ga ocenjuješ kot vrednega zaupanja ali pa stopiš do šolske svetovalne službe. Verjamem, da ti bodo znali pomagati. Tudi v pogovoru s starši. Četudi se ti zdi, da bo stanje še slabše, v kolikor ne bodo vedeli, je slabše to, da prikrivaš svoje skrbi, stisko in napetost v tebi samo raste in raste. In to ni ok. Tega si ne dovoli, ker te bo to še bolj uničevalo. Nikar ne zaključuj, da bi te kar poslali v bolnišnico. O tem ne odločajo starši, ampak zdravniki v pogovoru s tabo. Tudi kliničnemu psihologu povej s kakšnimi težavami se srečuješ. V kolikor v tem odnosu nisi iskrena, ti bo težje oz. zelo težko pomagal, ti dal nasvet.

Verjamem, da se bodo našle možne poti, ki bodo zate ustrezne in smiselne. Nič usodnega ni, tudi v tem trenutku premislek o ustreznosti programa, ki ga obiskuješ ali pa o tem, da lahko po zaključku izbereš popolnoma drugo pot.

Držim pesti in čakam na tvoje povratne informacije.

Objem,
Barbara Stožir Curk, psihologinja
lonely girl
Objave: 5
Pridružen: 11 Sep 2019 09:21

Re: prosim pomagajte mi

ObjavaNapisal lonely girl » 16 Sep 2019 15:18

prosila bi, ce bi lahko sporocilo spet zbrisali.

/ izbrisano v uredništvu /

Hvala vam za odgovor, super ste.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: prosim pomagajte mi

Uredništvo » 18 Sep 2019 10:56

Odgovor svetovalke
_________________

Draga Lonely Girl,

ponovno se ti zahvaljujem za zaupanje in dodatne informacije.

Zelo se strinjam s tvojo ugotovitvijo, da ni v redu, da se s težavami soočaš sama. Torej iz te ugotovitve sledi, da je potrebno narediti korak v smeri - dovolim si, da mi pomagajo odrasli, ki jih ocenjujem kot zaupanja vredne. Kako storiti ta korak? Kot si zapisala, v pogovoru težko iskreno izraziš svoje težave. Ko te vprašajo kako si, jih odpraviš z odgovorom sem ok oz. kar zmrzneš. Kot sva se že pogovarjali, o tvojem doživljanju drugi težko ugibamo, potrebujemo informacije, ki jih lahko o sebi posreduješ le ti, le tako ti lahko pomagamo. Poleg ustne komunikacije, ki zna biti naporna / stresna, lahko uporabiš pisno obliko ali celo risbo. Kot pisno obliko imam v mislih pismo, v katerem razložiš svoje občutke, doživljanja, stisko, lahko pa tudi narišeš. Morda se lahko posnameš.... Vse to lahko narediš, v kolikor si iskreno pripravljena na pomoč.

Drugi o tem kaj rabiš ne bodo ugibali in razmišljali namesto tebe, to ni mogoče. Le ob pravih informacijah ti lahko odrasli, strokovnjaki nudijo pomoč. To velja tako za učitelje, pa kliničnega psihologa, psihiatra. Nikar ne imej v glavi misli - nikogar nočem obremenjevati, vem, da nimajo časa...To so popolnoma nekoristne misli. Učitelji, svetovalni delavci so na šolah za to, da spremljajo dijake ne samo pri učenju ampak tudi pri izzivih z odraščanjem. Na njihovo skrb v tvojem primeru kaže tudi dejstvo, da so, ker niso vedeli kako naj ti pomagajo, poskušali s pomočjo kliničnega psihologa. Verjamem, da te skrbi tudi kaj bodo rekli starši. Vprašaj pa se kako bodo morda reagirali v kolikor ne bodo vedeli nič in bodo o tvojih težavah izvedeli z zamikom. Bi se lahko počutili opeharjene, nevredne zaupanja.

Kaj meniš - se dogovoriva, da tako kot si svetovalnici Tosemjaz zaupala svoje težave, iskreno te zapišeš in te informacije posreduješ učitelju ali pa kliničnemu psihologu, h kateremu že hodiš? Morda jim kar sprintaš svoje zapise, ki si jih poslala nam.Tako se bo počasi začel rahljati krč v katerem si se znašla, lažje boš zadihala in poti za reševanje težav se bodo začele odpirati.

Držim pesti, da zbereš pogum in moč. Zelo te podpiram in radovedno čakam tvoj ponoven zapis. Velik objem.

Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja
lonely girl
Objave: 5
Pridružen: 11 Sep 2019 09:21

Re: prosim pomagajte mi

ObjavaNapisal lonely girl » 19 Sep 2019 11:59

/ izbrisano v uredništvu /
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: prosim pomagajte mi

Uredništvo » 19 Sep 2019 14:26

Odgovor svetovalke
_________________

Draga Lonely Girl,

veseli me, da zbiraš pogum. Bravo. Vprašaj pa se kaj je namen pogovora s tem profesorjem. Je namen, da razbremeniš sebe in da skupaj poiščeta poti k dejanskemu reševanju stiske? V kolikor da, potem predlagam, da se že v začetku dogovorita kaj bo profesor lahko naredil z informacijami, ki mu jih boš podala. Prepričana sem, da ne bo zlorabil tvojega zaupanja in da ti bo stal ob strani v procesu reševanja stiske. Skupaj lahko naredita načrt, posamezne korake...tudi kdaj bodo obveščeni starši itd. Verjetno pa ne bi bilo primerno, da bi zahtevala od profesorja popolno molčečnost, ker tako ne ti ne on ne bosta imela možnost reševati težave.

Predlagam, da se s tem profesorjem iskreno pogovoriš in ga vprašaš vse kar te zanima. Prav?

Držim pesti še naprej. Objem,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja
lonely girl
Objave: 5
Pridružen: 11 Sep 2019 09:21

Re: prosim pomagajte mi

ObjavaNapisal lonely girl » 23 Sep 2019 15:54

prosim da odgovor zbrišete

/ izbrisano v uredništvu /
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: prosim pomagajte mi

Uredništvo » 26 Sep 2019 12:33

Odgovor svetovalke
________________

Draga deklica,

čestitam za velik korak napoti k reševanju težav in pogum, da si zmogla. V kontaktu s psihiatrom kot tudi s profesorico bodi čim bolj iskrena, le tako bo pomoč ustrezna.
V pretekli komunikaciji sem ti podala predlog, da lahko svoje težave napišeš na papir in jih izročiš profesorici. Mogoče bo to še najlažje. Kaj praviš?

Čestitam še enkrat. Bravo. Objem.

Barbara Stožir Curk, psihologinja