Življenje

Vprašanja na tosemjaz.net.
LetMeDieInPeace

Življenje

ObjavaNapisal LetMeDieInPeace » 12 Maj 2019 12:41

pozdravljeni,
že nekaj časa sem vam hotela pisati in sem se odločila, da vam bom. problem mi predstavlja moja mama. zadnje čase nisem preveč mentalno stabilna, čustva mi zelo nihajo in večino časa sem žalostna. to sem ponavadi ukrotila ali odgnala s tem da sem poslušala glasba kar mi je v bistvu pomagalo, potem so se pa stvari poslabšale. s fantom sva se razšla ker me je varal, bff je morala na operacijo slepiča, mama me je začela izključevati in pred mano kaže da ima mojega brata rajši in to mi tudi pove. velikokrat se tudi zgodi da začne prek mene preklinjati in me zmerjati, vzela mi je telefon na katerem večinoma glasba poslušam in rekla da telefon slabo vpliva name. večkrat me je tudi udarila z palico in mi tudi zagrozila da me bo poslala v dom za otroke s posebnimi potrebami. ves čas mi samo govori da nisem v redu kot npr si morem postriči lase nesmem imeti daljših in nalakiranih nohtov nesmen iti in se dobiti z bff ce pa me pusti nesmem biti dlje kot pol ure. nekaj časa sem se potem rezala dokler bff ni opazila da se režem in mi je rekla da če bom tako nadaljevala bo povedala razredničarki. seveda sem nehala ker potem bi morala vso zgodbo povedati razredničarki in ona mi verjetno ne bi verjela. res vec nevem kaj naj vsak dan zaspim s solznimi očmi in se zjutraj zbudim z strahom da bo ta dan še slabši.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Življenje

Uredništvo » 15 Maj 2019 06:28

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena.

Izražanje žalosti in drugih čustev, seveda na primeren način, je nujno in potrebno za naše zdravje.

V preteklosti tega niso poznali, zato še dandanes veljajo marsikje stereotipi, da "fantki ne jokajo" in "kdor joče, je šibek" ipd.

Danes pa je že znano, da zanikanje in potlačevanje čustev lahko povzroči bolezen.

Sklepam, da v tvojem okolju ni nikogar s komer bi se lahko pogovorila o svoji žalosti. Imam prav? Imaš možnost govoriti s svojo osebno zdravnico in ji zaupaš? Lahko prideš tudi v najbližji krizni center za mlade?

Ne boj se groženj mame. Nikamor te ne more dati brez tvojega sodelovanja in aktivne vključenosti pristojnega centra za socialno delo. Tam pa pred postopki namestitve veliko časa namenijo raziskovanju družinske problematike in se najprej usmerjajo k rešitvam ob podpori.

Bodi pogumna in stopi do nekoga, da ti pomaga. Boš zmogla?
Polona Kuzman, univ. dipl. sociologinja in varstvoslovka
LetMeDieInPeace

Re: Življenje

ObjavaNapisal LetMeDieInPeace » 16 Maj 2019 13:26

pozdravljeni,
rada bi se vam zahvalila za vas odgovor. v meni je strah da se bo zgodilo se kaj hujsega in ko stopim do osebe da bi povedala karkoli kaj se dogaja me vedno nekaj drži nazaj in nemorem povedati. vse sem zaupala moji zelo dobri prijateljici ki se ji dogajajo iste reči in me razume. nevem kako bi prišla do kriznega centra ali osebne zdravnice saj kot sem rekla me ne pustijo nikamor.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Življenje

Uredništvo » 16 Maj 2019 13:43

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena.

Zares ti hvala za odziv. Nisi edina, ki se tako počutiš.

Lahko ti povem, da sem se tudi sama preveč let bala in pričakovala, da če me kdo razkrije v svoji veliki grozi, bo po meni.

Seveda sem v tem času razvila veliko obrambe in bega, za kar mi je danes žal, saj danes vem, da sem ob tem samo izgubljala.

Poskusi zbuditi pogumen del sebe in se podati na pot. Gotovo kje obstaja izhod iz tvojega stanja. Bodi ustvarjalna, imej odprte oči in ušesa, išči nekoga, ki bo prisluhnil tvoji zgodbi in ti pomagal.

Misel, da ko spregovorimo z nekom, se zgodi prvo olajšanje, je že dokazana. Ob tem si potolažen, da s tabo ni nič narobe.

Če spregovoriš s strokovnjakom (mogoče šolska svetovalna delavka ali kakšna bolj čuteča, zate zanimiva učiteljica) se ti lahko odprejo velika vrata do mreže pomoči, ki jo v tem trenutku potrebuješ. Zaupaj mi.

Vem, da je težko, a so v tebi viri moči. Vse te pa ti bodo pomagali aktivirati prav vsi, ki te bodo slišali.

Moja velika učiteljica je rekla, da se samo v ranljivosti povežemo. Ne boj se je, svoje lastne ranljivosti četudi svet kriči iz vseh strani, da tukaj, dandanes nikjer nima mesta. To zares ne drži.

Objem,
Polona Kuzman, univ. dipl. sociologinja in varstvoslovka