NE ZMOREM VEČ

Vprašanja na tosemjaz.net.
Odneham

NE ZMOREM VEČ

ObjavaNapisal Odneham » 24 Apr 2019 21:03

Jst ne morem več. Že celo šolsko leto se spopadam z depresijo. Pridejo dnevi ko se bom počutila v redu pridejo pa tisti temni dnevi in dnevi ko imam vsega dovolj in se režem. Prvo se je začelo ko me je fant varal, nato sem imela probleme s prijateljico(še zdaj jih imava občasno) in na koncu še šola. Ne morem se več učit. Nimam energije ampak še vedno mi nekako uspe dobit kakšno 3 ali 4 in sem vesela s tem ker sem presenečena glede na to da se ne morem učit in skoncetrirat. Edino kar mi ne gre pa je matematika. Sem 3 letnik in maja končam s šolo ker imamo junija prakso. Problem je da nimam nobene pozitivne in bom vrjetno mela popravca. Poskusila sem z inštrukcijami pa mi ne gre. UBUPALA SEM!! MATEMATIKE NIKOLI NE BOM ZNALA IN TUDI RABILA JE NE BOM!!! NE VEM ZAKAJ SE MORAM UČIT TO SRANJE!!! SAMO PSIHIČNO ME UNIČUJE!!! Jutri imam zadnjo možnost. Če pišem 2 bom lahko popravljala ocene za nazaj. Drugače bom imela popravca. In glede na moje znanje... NE BOM PISALA 2!!! NOČEM MET POPRAVCA!!! ZDI SE MI PONIŽAJOČE!!! PUNCA SEM!!! VSE OSTALO MAM 4!!!!! SAMO TA MATEMATIKA ME ZAJ*****!!! NE ZMOREM VEČ!!! ŽIVLJENJE MI NI NAKLOJENO!! ZDI SE MI DA ME VSI SOVRAŽIJO!!! ŠE PROF. ZA KEMIJO!! VEDNO SEM TIHO IN PRIDNA!! VSI SO BLI VPRAŠANI NORMALNA VPRAŠANJA SAMO MENE VPRAŠA KATERI VITAMINI SO FUCKING TOPNI V MAŠČOBI!!! NI FER. SEM DOBILA 4 AMPAK KAR JE VSE OSTALE VPRAŠALA SEM ZNALA!!! PA ŠE 5 BI LAHKO MELA ZA KLJUČENO!! TKO AL TKO SMO KONEC S KEMIJO BO PA 4!!! MATEMATIKA MI NIKOLI NI ŠLA IN MI NIKOLI NE BO!!! VSO ENERGIJO SAMO TAM USMERJAM IN SEM PSIHIČNO UNIČENA!! NE MOREM SE Z NOBENIM POGOVORIT!! STARŠI SO UMIRJENI IN MI GOVORIJO DA BO V REDU DA BOM NARDILA MATEMATIKO!! ČE NE DRUGAČE PA S POPRAVCI!! NOČEM!!! OK??? NOČEM MET POPRAVCE KER HOČEM MED POLETJEM NA ŠVEDSKO!! TO MI JE ŽIVLJENJSKA ŽELJA KI SE MI NIKOLI NE BO IZPOLNILA!!! PA ŠE ZALJUBILA SEM SE V 2 LETI MLAJŠEGA FANTA!!! TO JE PA NAROBE! 18 BOM STARA ON JE ŠELE 16!! STARŠEM NE BI BILO VŠEČ!! TKO AL TKO ME NOBEN NE MARA!! SUHA SEM AMPAK IZGLEDA DA GRDA.... se opravičujem za ta spis. Še sama ne vem v čem je problem. Zato pa se ne morem z nobenim pogovorit v živo. Sploh ne vem če boste v tem spisu vidli moje težave ampak se po napisanem počutim veliko bolje ker je anonimno. Mogla sem se rešit tega kar me muči. Ne vem kako dolgo bom še živa. Režem se, razmišljam o samomoru in edino kar si upam je napisat to tukaj ker je anonimno in mi ni potrebno govorit. Še enkrat se opravičujem če niso razvidne težave ker še sama ne vem kje so moje težave. Samo da se jst bolje počutim. Če pa boste lahko razbrali težave pa bi bila vesela odgovora, kakšnega nasveta in občutka da je nekomu mar za mene.
Lep pozdrav
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: NE ZMOREM VEČ

Uredništvo » 26 Apr 2019 20:04

Odgovor svetovalke
_______________

Ja, res je, včasih sami sebe težko razumemo. Najtežje je razumeti sebe. Saj ti je znano, ko pravimo, da je drugim lažje pomagati kot sebi. V tem je precej resnice. Pa vendar. Resnično si mi blizu in te želim razumeti, zato, da te lahko podprem v vsem, v čemer si dobra, zelo dobra. Pa tudi v tistem, kar doživljaš kot nepremostljivo težavo (trenutno "matka") in se ti zdi, da je to zate nepremostljiva ovira.

Prepričana sem, da si danes pisala dvojko in da se bo vse dobro izšlo. Matematika je res poseben predmet, in uspeh, po moje, je v veliki meri odvisen od tega, kako nam zna profesor ali pa vsaj inštruktor matematiko približati. So dobri matematiki, ki kot pedagogi odpovejo. In zato so v težavah učenci, dijaki. Matematična logika nam je v življenju v pomembno pomoč, saj se z njo srečujemo v mnogih življenjskih situacijah, kot predmet pa je največkrat za mlade nerazumljen, težak, odveč. Ne vzemi ga kot nepremostljivo oviro. Uspelo ti bo. Prepričaj se. Tudi če bo slučajno popravni izpit, zaradi tega ne bo konec sveta. Na izpit boš šla z zavedanjem, da ga boš naredila. In pika. Sebi boš dokazala, da zmoreš. Ker preprosto zmoreš in pika. Pomemben je tvoj pristop, tvoje zavedanje. Nisi nula. Ti si imenitno dekle. Matematika te preizkuša.

V življenju je bilo, in še bo, sama veš, da je tako, še veliko podobnih preizkušenj.
Kot sama opišeš, so dnevi, ko se počutiš dobro, prijetno, in so tisti, ki bi jih raje preskočila. To je povsem običajno življenje. Vseh od nas. Gori in doli. Vse življenje se učimo, in nikoli ne obvladamo povsem, da vsaj naš odnos do težav držimo "na vajetih ". Kar pomeni, da se naučimo tehnik obvladovanja težav, ko nastopijo, in se z njimi ne obremenjujemo, dokler se ne zgodijo. In posebej, da jih obvladujemo na način, ki nam ne škodi.

Rezanje kot samo destruktivno ravnanje, ni ustvarjalen odziv na stiske. To sama dobro veš. Potrudi se iskati načine, ki so boljši. Tudi če greš samo v gozd, kamorkoli na samo in kričiš, se boš sprostila. Vsaka fizična aktivnost nas sprosti bolje kot rezanje. Ali tudi branje, pisanje, poslušanje glasbe, ples...Poišči način, ki ti bo prinesel olajšanje, razbremenitev. Ko te bo napolnil in ne spraznil.
Sicer pa, ostaniva v stiku preko te spletne strani. Mislim nate, tu sem zate.

Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja
Odneham2

Re: NE ZMOREM VEČ

ObjavaNapisal Odneham2 » 26 Apr 2019 20:38

Hvala za odgovor. Zdaj sem bolje ker je nekomu mar za mene. Matematiko mi ni uspelo pisat 2. Zdaj ne vem kako bo naprej ampak po vsej vrjetnosti bom imela popravca. Vesela sem, da so starši razumevajoči ampak meni pokvari celotne počitnice, saj sem imela namen iti na Švedsko in zdaj se mi ta želja ne bo uresničila in to me je najbolj potrlo.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: NE ZMOREM VEČ

Uredništvo » 14 Maj 2019 14:14

Odgovor svetovalke
________________

Razumem, res je težko sprejeti, da tako želene počitnice ne bodo tiste ta prave. Ali pa ? Saj veš, če izpit narediš v prvem roku, imaš pred seboj vse počitnice. Se pa moraš že zdaj pripraviti, prepričana sem, da zmoreš. Poišči si pomoč, nekoga, ki ti bo znal matematiko približati na razumljiv način. Poznam zelo dobro inštruktorico v Novem mestu, a ker ne vem, od kod si ti, to najbrž ne pomaga dosti. Zanesljivo jo boš našla blizu kraja, kjer živiš.

Lepo je prebrati, da imaš razumevajoče starše, da te podpirata in sta v oporo, četudi so težave v šoli. Saj ravno takrat, ko ne gre gladko, najbolj potrebujemo pomoč. Obenem pa se veliko naučimo ob tem za življenje samo. Namreč, da za težavami sledijo rešitve, za žalostjo in jezo veselje ter radost. In da se ni vredno "sekirati" vnaprej. Stvari mnogokrat tečejo svojo pot, prav pa je, da si v svoje dobro dejavna tudi ti.

Se še slišiva, bereva, prav?!

Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja
tadeja202

Re: NE ZMOREM VEČ

ObjavaNapisal tadeja202 » 16 Maj 2019 17:42

Danes sem dobila še eno možnost pri matematiki. Če sem pisala 2 bom imela samo polletni popravni izpit. V juniju moramo opravljat prakso in jaz jo opravljam na veterini. Tega se po eni strani veselim, saj imam zelo rada živali. Po drugi strani pa me je malo strah, ker nisem preveč socialna oseba in tudi zelo sem nesposobna. Bojim se da bom kaj naredila narobe. Kaj naj tudi naredim, da mi ne bo preveč nerodno in da ne bom skos samo tiho. Ko sem bila mlajša so me starši kar razvajali in nisem preveč samostojna. Kako naj tudi to izboljšam?
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: NE ZMOREM VEČ

Uredništvo » 22 Maj 2019 07:51

Odgovor svetovalke
_________________

Ves čas sem trdno stiskala pesti in zdaj samo čakam tvojo potrditev, da ti je uspelo!
Ampak je že tako, da za eno težavo potrka druga, tretja pa že čaka. Vse življenje je tako, od nas pa je odvisno, ali čakamo na težavo ali se učimo z njimi živeti, jih obvladovati in vmes tudi uživati. Tako sproščeno, že zato, ker smo tu in zanesljivo smo tu zaželeni, ljubljeni. Najprej nas crkljajo starši, in prav je tako, to je najboljša hrana za otroke. Tudi sicer nas starši praviloma nikoli čisto ne izpustijo, kaj šele zapustijo. Potem pa se postopoma sami postavljamo na lastne noge, simbolno seveda, saj shodimo običajno leto dni po rojstvu. Postaviti se na noge pomeni tudi, da se tako počutimo trdne, da nas ne zamaje vsak vetrc. Da se zavedamo svoje vrednosti, tega, da smo edinstveni, neponovljivi in zato drugačni od vseh drugih. To drugačnost se učimo ceniti in razvijati.

Kot praviš, imaš tremo pred prakso. Nihče ne zna ničesar, če se ne uči, če tega, kar se je naučil, ne naredi v praksi. Praksa je zato, da se preizkusiš, ob mentorstvu tistih, ki prakso vodijo. Poslušaj, kaj se od tebe pričakuje. Vprašaj, če ti kaj ni jasno, če si v dvomih. Povej svoje mnenje. Povej, česa se bojiš in kaj rada počneš. Živali imaš rada, to je najpomembnejše. Do njih bodi spoštljiva, sproščena. Živali se ne znajo sprenevedati, kot se ljudje. Čutijo in začutijo. Biti na praksi pomeni tudi sodelovati z drugimi ljudmi, pomembno je, da si takšna, kot si sicer. Izrazi svoj interes, pokaži, povej, da te delo zanima, tudi veseli, četudi gre npr. za čiščenje kletke. Z delom na praksi se imaš priložnost veliko naučiti o sebi, o drugih, o živalih. Mobilnik na praksi kar pospravi. Imej odprte oči in ušesa ter pripravljenost delati; nekatere stvari samostojno, druge z drugimi osebami. Bodi točna in vestna. Vzemi prakso kot dragoceno priložnost in ne kot nadležno tlako.

Veselim se tvojega odziva, skupaj se veseliva naslednjih dni, tednov.

Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja
tadeja202

Re: NE ZMOREM VEČ

ObjavaNapisal tadeja202 » 22 Maj 2019 20:10

Pozdravljeni!
Uspelo mi je pisati matematiko 2. V petek sem še vprašana potem julija pa pač polletni popravni izpit. S tem sem se nekako sprijaznila. Zdaj me čaka samo še 2 dni pouka, ki bosta kar stresna, ampak če mi je kljub moji depresiji uspelo priti do sem bom pa preživela še ta 2 dni. Naslednji teden je zadnji teden ampak ker bom imela vse zaključeno si bom vzela prosto(starši se strinjajo s tem) in se posvetila svojemu mentalnemu zdravju. Potem junija imam prakso ampak bom lahko vsaj malo dlje spala kot sem do zdaj ko sem hodila v šolo. Takoj prvi vikend med počitnicami grem s starši na morje, da si oddahnem. A je normalno, da bom stara 18 in še vedno hodim s starši na morje, ker od mojih sošolcev skoraj noben ne hodi s starši na morje? Meni je pač ful fajn z njimi na morju. Lansko leto sem bila s prijateljico na morju ampak se nisem imela fajn ker se njej ni dalo zvečer iti ven. Ko grem s starši in mlajšo sestrico pa uživam. Čez dan sem s sestrico na plaži jst se sončam ona se kopa. Potem zvečer pa gremo skupaj ven v mesto in je res fajn. Ko pridem z morja me čaka popravni izpit za katerega se bom učila kar čez cel junij. Če ga naredim iz prve mi ostane potem še veliko počitnic. Dobila sem bom s prijateljicami, s sestrično, malo bom šla ven na kakšno veselico da se sprostim. Pridejo dnevi ko sem vesela in dnevi ko bom jokala. Med počitnicami je dnevov ko jokam veliko manj. Res da sem med počitnicami veliko doma in zdolgočasena, zato bom letos poskusila imeti takšnih dnevov čim manj. Če ne bom imela nobenga da se družim bom pa odšla sama na kakšen daljši sprehod. Res ste mi veliko pomagali in hvala vam ker berete te stvari, ki jih napišem. Pravzaprav že s tem ko to napišem se veliko bolje počutim. Torej zdaj trenutno me zanima glede tega, če je res čudno da hodim s starši na morje, ampak z njimi se imam veliko bolj fajn kot s prijateljico. Pa še s starši bomo šli na izlet na madžarsko in bom šla z njimi. Dokler nimam fanta se kar precej z njimi družim in čisto fajn mi je. Upam samo da preživim ta 2 dni in si lahko naslednji teden vzamem prosto.
Lep pozdrav
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: NE ZMOREM VEČ

Uredništvo » 27 Maj 2019 12:42

Odgovor svetovalke
_________________

Veselim se tvojega uspeha pri matematiki in ne dvomim, da boš opravila popravni izpit v prvem roku. Ta teden imaš že prosto, ne glede na vreme si dobro odpočij in delaj stvari, ki te veselijo. Tudi priprave na izpit sodijo zraven, seveda, ampak vedno je lažje, če se pripravljamo samo en poredmet, vsak dan po malem, po delih.

To, da hodiš na počitnice s starši, je imenitno! Kot si sama izkusila, je družina najboljša družba in da se v njej dobro počutiš, je nekaj najlepšega, zato uživaj vsak dan počitnic z njimi. Veš, nobenih pravil ni, do kdaj je "prav"" hoditi s starši, s sestro, z družino na izlete, potovanja, počitnice. Toliko časa, dokler vsem ustreza in vam je lepo. Spomnim se svoje družine, otroci so sicer nehali hoditi z nama, ko so imeli svoje prve ljubezni, potem, po dvajsetem, pa so spet hodili z nama, pogosto tudi s svojimi fanti, deklicami in imeli smo se prav lepo. Takrat smo imeli tudi psa labradorca, ki je bil posebej srečen, ko smo bili vsi skupaj.
No, zdaj pa počitnikujemo z vnuki, kar je še posebej luštno.

Veš, prav rada berem, kako si, o čem razmišljaš, kako dobro napreduješ od takrat, ko si se prvič oglasila. V veselje mi je, da ohranjava najin stik preko TSJ. In še posebej sem navdušena nad teboj, ko se odločaš, da bo v bodoče zate več dobrih kot slabih dni. Če ti bo kakšen dan težko, boš šla na sprehod, četudi sama. To, da znaš sama prepoznati svoje razpoloženje in si pomagati, ko se poslabša, je najboljša pomoč sama sebi. Odraščaš, imaš osemnajst let, to so pomembna leta v življenju. Vse več odločitev sprejemaš sama in zanje nosiš tudi odgovornost. Ravnaj se po sebi, če bi hotela zadostiti mnenju okolice, vrstnikov, ne bi nikoli vsem ustregla. Poslušaj samo sebe in se opri na tiste, ki jih ceniš in so se doslej izkazali z razumevanjem in pomočjo, to je tvoja družina.

Imej se lepo, mirno, prijetno.

Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja