kako še vedno?

Vprašanja na tosemjaz.net.
neuporabna
Objave: 1
Pridružen: 13 Apr 2019 20:07

kako še vedno?

ObjavaNapisal neuporabna » 13 Apr 2019 20:30

S to črnino se borim predolgo. Občutek imam, da ne zmorem več. Nič drugega mi ne uspeva, kakor to, da se tistega dne ne ubijem. Obožujem kri. Ideliziram idejo, da me ne bi bilo več. Po vseh letih mi ni jasno, kako sem še vedno živa. Res sem mislila, da bom do zdaj že mrtva. To, da se ne poskusim več ubit je krivo to, da mi v preteklosti ni uspelo. Še enega poraza ne bi zmogla.
Kot da bi že vse vedela. In dobrih ljudi pa ustrezna pomoč. Jaz pa sem še vedno luzersko izmučena s tisoč in eno izkušnjo. Nič ne pomaga. Trudila sem se spoštovati svojo senzibilnost in ranljivost, a me bolj uničujeta, kot pomagata. Lažje bi bilo biti mrtva kot to prenašanje megle.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: kako še vedno?

Uredništvo » 17 Apr 2019 12:09

Odgovor svetovalke
________________

Zamislim se ob tvojem "vzdevku" NEUPORABNA. Se ljudje lahko delimo na uporabne in neuporabne ? Ne vem, res še nisem razmišljala tako. Kot razumem, se boriš, že dolgo, predolgo z morečim stanjem brezupa, tudi depresije. Raje bi, da te ne bi bilo več. Vsak dan ti je težak in mučen, razberem, da si že poskušala oditi iz tega življenja in tega sveta. Vleče te kri. Ampak kri pomeni živost, življenje. Je rdeča, topla. Je življenjska tekočina vseh živih bitij. Je naša moč.

O čemer razmišljam, ko se skušam vživeti v tvojo dušo, v tvoje stanje (pa ne vem, koliko si stara, si pa dekle, mladostnica, slutim) ? Sprašujem se, da so za tvojimi stiskami hude preizkušnje, ki jim sama ne moreš biti kos. Da je to stanje posledica dogajanj, doživetij, težav in ga zato ni moč razumeti niti ni moč najti pravo pomoč, če ne razkrijeva ozadja. Je tvoja stiska nastala v družini, kjer ni podpore, razumevanja, varnosti, topline? Si žrtev ali priča nasilja, trpinčenja, zanemarjanja, zlorabe? Doživljaš krizo lastne identitete, s samo izpraševanjem: kdo sem? kaj želim? kaj zmorem? komu je mar zame? v čem je smisel mojega življenja? Samo ugibam, z iskreno željo, da napišeš kaj več o sebi, da bova lahko skupaj iskali izhod iz zapletenega labirinta tvojih stisk.

Kar želim posebej sporočiti, je to: prosim, ne zapri se v samoto. Pojdi v naravo, na sonce, med vrstnike. Pogovarjaj se, s katero koli osebo, ki ji lahko zaupaš. Pokliči na telefone za osebe v stiski, kjer najdeš zaupen pogovor s strokovnjaki prostovoljci, ki te bodo poslušali in skupaj s teboj iskali pomoč. Klici so brezplačni in anonimni. Zaupni telefon za mlade TOM - 116 111 - deluje od 12. do 20. ure vsak da. SOS telefon Samarijan in Sopotnik - 116 123 - delujeta 24 ur na dan. Klic v duševni stiski - 01 520 99 00 - deluje od 19. ure do 7. zjutraj. Ne izoliraj se, ne vdaj se. Zaupaj sebi. In prosim, piši mi še, lahko tudi tako, da bo objavljen samo odgovor in ne tvoj odziv.

S teboj sem, želim te razumeti in ti biti v oporo.

Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja