Depresija

Vprašanja na tosemjaz.net.
i need help
Objave: 1
Pridružen: 10 Feb 2019 18:46

Depresija

ObjavaNapisal i need help » 10 Feb 2019 19:16

Živjo,

stara sem 17 let in hodim v 2. letnik gimnazije. Zadnje čase nisem v najboljšem stanju.

Že od 7. razreda osnovne šole imam socialno fobijo, ki se je nekoliko izboljšala, zraven pa sem zbolela tudi za depresijo. V 9. razredu je bilo zelo hudo, ves čas sem razmišljala o samomoru, vendar si nič nisem upala narediti. V prehodu v srednjo šolo se je nekoliko izboljšalo, vsaj prvo leto. Le še redko sem imela slabe dneve. Letos pa se mi je spet vse porušilo.

Začelo se je decembra, ko sem hodila ven s fantom in nisem toliko pozornosti posvečala šoli (takrat sem bla pod dodatnim pritiskom saj smo imeli vsak teden napovedane 3 teste), zato so starši bolj pritiskali name, imela sem slabo vest ker sem hodila ven s prijateljicami in fantom čeprav moje ocene niso bile idealne.

V začetku januarja sem pri spraševanju pri slovenščini dobila 1 in sem v 1 mesecu morala prebrati 5 knjig, drugače mi grozi popravni izpit na koncu leta. Zaradi tega sem v velikem stresu in kljub temu, da moram prebrati 2300 strani nisem nič brala, ker takoj ko pridem iz šole usmerim misli nekam drugam zaradi vsega stresa. Moji starši zdaj še bolj pritiskajo name, mami mi ves čas govori, da sem zelo sposobna in če bi se vsaj malo potrudila bi lahko zelo veliko dosegla, kar ne pomaga v tej situaciji.

Od začetka januarja ne pospravljam sobe kar mojim staršem nj všeč in mi ves čas težita še zaradi tega.

Ena od stvari ki me veselijo in odvrnejo misli od stresnega dogajanja je fotografija. Želim kupiti nov fotoaparat, vendar zaradi slabih ocen in nepospravljene sobe ne morem.

Prijavila sem se tudi na ekskurzijo, vendar mi grozijo, da če ne izboljšam ocen, pospravim sobe in hodim redno spat, mi ne bodo dovolili iti. Zaradi tega sem še bolj žalostna.

Zaradi vsega opisanega zgoraj se mi je zgodilo, da med poukom sredi ure, ali kadarkoli čez dan, brez posebnega razloga začnem neustavljivo jokat. Ne vem kako naj to preprečim.

Velikokrat pomislim na samomor, točno vem kako bi to naredila, vendar se nikoli ne pripravim do tega.

Med vikendom, ko bi se mogla največ učit cel dan ležim v postelji saj nisem pripravleja ničesar narediti, kar nimam volje do ničesar.

Zadnje čase pa se mi dogaja, da ne morem prenašati zvokov, ko ljudje jejo. Pri kosilu se umaknem v drugo sobo in v mislru pojem. Kdaj me moti prisotnost ljudi v sobi in se moram unakniti na samo. Na primer v šoli med malico se umaknem v prosto učilnico, v miru pojem in naredim nalogo.

Danes se mi je prvič zgodilo tole: bila sem zaklenjena v sobi, ko je oči potrkal na vrata in rekel naj "malo odprem vrata". Odklenila sm vrata in jih malo odprla. Oči jih je nato odprl na stežaj, in mi začel težiti, da sem rekla, da se bom učila, pospravila sobo in mi grozil da bo odpovedal ekskurzijo. Nato pa je šel v sobo in vrata zaprl za sabo. Zaradi tega sem znorela. Začela sem kričati in se dreti, naj gre ven, vendar me ni poslušal. Usedla sem se na posteljo, metala stvari po sobi, kričala naj gre ven, vendar me ni poslušal temveč me poskušal miriti. Ko se mi je približal sem še bolj kričala, počutila sem se zelo ogroženo zgolj zaradi njegove prisotnosti, čeprav mi ni hotel nič storiti, ni nasilen ali kaj podobnega. Ko sem ga spodila iz sobe sem se šele pomirila, zaradi vsega kričanja pa sem na pol izgubila glas. Ne razumem zakaj točno se je to zgodilo, bi mi lahko malo pojasnili?

Med poukom ali čez dan se mi tudi zgodi, da na rokah dobim zelo ogaben občutek, kakor da imam najbolj umazane roke in čutim da si jih moram v tistem trenutku umiti in da se nesmem ničesar dotikati ker bom use umazala. To se mi zgodi tudi do 5x na dan.

V šoli moram tudi poravnati stole, počistiti, včasih razkužiti mizo, odstraniti ostanke od radiranja, poravnati zvezke, svinčnike, puščico itd.

Ko imam razmetano sobo nimam motivacije za nič, ne morem se učiti dokler ni pospravljena.

Rada bi vedela, kaj se dogaja z mano oz. kako se imenuje to kar doživljam.

Hvala in lep dan
jaka311

Re: Depresija

ObjavaNapisal jaka311 » 12 Feb 2019 13:29

Kljub težavam si vedno zapomni.
Če se stvari ne iztečejo kot bi se morale, se vedno lahko zaneseš na kariero v pisanju romanov, to vidim da ti gre dobro od rok.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Depresija

Uredništvo » 18 Feb 2019 11:06

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena gimnazijka!

Lepo te bi prosila, da če še kadarkoli pomisliš na samomor, to nekomu zaupaš. Bližnjim, prijateljicam, ali pa pokličeš na Tom telefon (116 111) kjer ti bodo anonimni svetovalci znali pomagati. Ni si vredno uničiti življenja, saj se dajo tvoje težave razrešiti. Mlada si, mnogo lepih stvari te še čaka v življenju.

Če se tvoje depresivno razpoloženje stopnjuje bi bilo dobro, da obiščeš psihologa v najbližjem zdravstvenem domu, tam ti bodo znali pomagati. Če se boš odločila za ta korak, ti že vnaprej čestitam, saj boš naredila ogromen korak pri samopomoči. Zdaj pa bom poskusila odgovoriti oziroma skupaj s tabo razmišljati o tem kar si še zapisala.

Trenutno nisi dobro razpoložena, pa saj to že sama veš. Ni običajno, da se začneš jokati sredi pouka in zagotovo te to moti. Kaj storiti? Poslušati nasvete bližnjih, če jih zmoreš sprejeti, mogoče odideš do šolske svetovalne službe in jim zaupaš težave. Ti bi bilo to sprejemljivo? Verjamem da si zaradi ekskurzije vznemirjena, saj je fino, da greš. Pa tudi glede fotoaparata, zagotovo obstaja kakšna možnost, da se bi lahko s starši dogovorila glede tega. A brez truda tudi iz tvoje strani ne bo šlo. Če bi starša videla, da se trudiš, bi zagotovo prisluhnila tvojim željam.

Vse naše odločitve prinašajo s sabo tudi posledice, kar se moramo vsakodnevno zavedati. Odločitve in dejanja nam tudi kreirajo naš vsakdanjik in seveda tudi prihodnost. Ni tako težko sklepati da učenje pripomore k temu, da boš lahko odšla kasneje na želeno fakulteto ali opravljala delo, ki te veseli, kajne? In seveda obratno, neredno delo za šolo lahko za sabo povleče slabši učni uspeh in težave naprej pri vpisu na fakulteto (v kolikor si to sploh želiš, to lahko samo sklepam. Prosim opozori me, če se motim). Seveda vsi potrebujemo za normalno funkcioniranje v življenju pravo mero prostega časa in pa obveznosti. Druženje s prijatelji ali partnerjem je tudi pomemben del, ki ga zaradi šole ni potrebno dati na stranski tir, le pravo mero vsega je treba paziti. Če veš da imaš v šoli v enem tednu mnogo obveznosti je dobro da se tega zavedaš in si omejiš čas s prijatelji. Ko pa imaš v šoli manj obveznosti pa lahko več časa posvetiš njim. Bi to šlo?

Tvoja starša te precej nadzirata in imate določene zahteve, a ti zagotovo želita lepe prihodnosti, se lahko strinjaš z mano? Ker jima je mar zate pa seveda pride do prepirov, če težave ne vidite v isti luči. Verjamem, da ti mamina razlaga o sposobnosti ne pomaga, lahko pa ti vseeno služi kot motivacija, saj starša verjameta vate. Bolj ko boš tudi ti samozavestna in verjela vase, lažje boš opravila vse obveznosti.

Med vikendom nimaš prave volje praviš. Težko se ljudje takrat ko smo slabo razpoloženi "potisnemo" k delu, kar je logično. Ko smo dobro razpoloženi, ko se fizično in psihično dobro počutimo, takrat so naše misli lahko bolj osredotočene in hitreje naredimo šolske stvari. Zanima me, ali si kaj športno aktivna? Saj fizično dobro počutje vpliva tudi na psihičnega. Med vikendom je najlažje, da si sama časovno razdeliš kaj boš delala kdaj. Spet je pomembna kombinacija - torej in šolskega dela in prostega časa. Bi si lahko tvoj čas nekako organizirala?

Tvoja razmetana soba je sicer tvoja odgovornost in ne njuna, a tudi tebe moti, če je razmetana mar ne? Kaj torej lahko storiš?
Glede tvoje občutljivosti na zvoke, nered, umazanijo ni čisto enoznačnega odgovora. Če te te stvari ovirajo pri vsakodnevnem funkcioniranje ti zopet toplo svetujem, da greš na pogovor k psihologu. Tam bosta natančneje "predebatirala" moteče stvari in poskusila najti rešitve oziroma odgovore na tvoja razmišljanja, vprašanja. Kar zapisuješ so določeni osamljeni znaki obsesivno kompulzivne motnje, a za diagnosticiranje le-te je potreben širši spekter lastnosti/težav, ki jih s pomočjo psihološke diagnostike opravi klinični psiholog. Torej ne pomeni, da imaš to motnjo, saj je kot sem že zapisala potreben širši pregled.

Upam, da ti je moje razmišljanje kaj pomagalo v nasprotnem primeru te toplo vabim, da se še oglasiš.
Čimbolj pozitivne in uspešne zgodnje pomladanske dni ti želim,
Tina Rzeničnik Uršič, mag. psihologije