Ne zmorem več

Vprašanja na tosemjaz.net.
ubilasebom

Ne zmorem več

ObjavaNapisal ubilasebom » 09 Jan 2019 09:21

Živjo! Stara sem 17 in sreča mi ni naklonjena že od majhnega. Nikjer me niso marali, nisem imela prijateljev. Nato sem šla v srednjo šolo in mislila sem da bo zdaj bolje. In bilo je. Imela sem prijatelje in nihče me ni zaničeval. Nato pa mi je šola bila pretežka in sem se prepisala. Na novi šoli mi je bilo na začetku zelo težko ker sem bila nova in vsi so se že poznali. Nato se je prepisala ena punca in postali sva prijateljici. Življenje mi je postalo super. Še fanta sem imela. Ker pa fant ni bil najboljši fant sva se razšla. Postala sem malo depresivna ampak vsaj prijateljico sem imela. Nato pa so se začele tudi težave s prijateljico. Večkrat sva se znali skregat in jaz sem bila takrat depresivna. Začela sem se rezat. Nekaj časa sem bila bolna. Zdaj pa pridem v šolo in prijateljica me je začela ignorirat. Začela sem se rezat še bolj. Prišla sem tako daleč da sem si razrezala celotno roko in sem si jo mogla zavit. Brat sem začela po internetu kako narediti samomor. Obupana sem. Nimam nikogar. Prijateljico sem vprašala zakaj me ignorira pa še odgovorila mi ni. Na wc ju še jokam in ne vem kaj naj naredim. Če ne bo nič boljše bom naredila samomor. Nimam izbire.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Ne zmorem več

Uredništvo » 09 Jan 2019 11:17

Odgovor svetovalke
_________________

Draga Ti,

ravnanje tvoje prijateljice je zelo otročje in nesramno. Tudi, če je vmes, med tvojo odsotnostjo, ugotovila, da si ne želi več tako tesnih stikov s tabo, je to nekaj, kar bi ti morala povedati. Prijatelji si med seboj pomagajo, si stojijo ob strani in so iskreni drug z drugim. Razumem, da se v tem trenutku počutiš obupana in osamljena ter da ne vidiš drugega načina kot samomor. Ker ne verjameš, da bi se stvari lahko obrnile na bolje. Pa vendar že imaš izkušnjo, da so se stvari pozitivno razpletle po tem (po prihodu na novo šolo), ko si imela občutek, da te nihče ne mara in nisi imela prijateljev. Stvari so se kljub temu spremenile, na bolje.

Kar ti poskušam sporočiti je, da čeprav v tem trenutku preživljaš težko obdobje, tako težko, da se zdi da nima smisla živeti, je to trenutno. Stvari se lahko vedno obrnejo na bolje (in kot pravim to izkušnjo že imaš). Ne pravim, da je, oziroma bo lahko in da ti nekaj časa ne bo hudo, pač pa da nam čas pomaga in nas nauči živeti s tistimi, kar pred nas postavi življenje. Lepo in slabo. Samomor pa je dokončen. Onemogoča kakršnokoli možnost, da bi se življenje popravilo, nekoč postalo lažje. Zato te vzpodbujam k temu, da nepopustljivo iščeš drugačne možnosti.

Mislim, da bi tudi zaradi tvojih težav z rezanjem bilo dobro, da si najdeš pomoč v živo. Lahko poiščeš kakšnega psihologa ali psihiatra v svoji okolici, lahko pa pogledaš tudi na spletni strani www.posvet.org, v katerih krajih po Sloveniji delujejo psihološke posvetovalnice, v katerih nudijo brezplačno psihološko pomoč (tudi ne potrebuješ napotnice). Lahko se obrneš tudi na katerega izmed kriznih telefonov, denimo TOM telefon (116 111; vsak dan od 12h do 20h) ali Klic v duševni stiski (01 520 99 00; vsak dan med 19h in 7. uro zjutraj). Pogovor te bo v vsakem primeru razbremenil in ti pomagal razmišljati o drugih, konstruktivnih rešitvah, ki jih do zdaj mogoče še nisi prepoznala. Hkrati boš dobila tudi prostor, da spregovoriš o težavah, ki se morebiti skrivajo v ozadju. Če bi bila stiska tako huda, da bi imela občutek, da je ne obvladaš več, se lahko kadarkoli obrneš tudi na najbližji zdravstveni dom, v ambulanto dežurnega zdravnika. Razmisli ali v tvojem krogu znancev obstaja kakšna odrasla oseba, ki bi se ji lahko zaupala in s katero bi se lahko pogovorila. Nič nisi napisala o starših, zato ne vem, kakšen odnos imate z njimi. Mogoče se lahko pogovoriš s katerim od učiteljev ali s kom iz svetovalne službe na šoli? Kdo od odraslih oseb iz širše družine? Razmisli.

Upam, da ti je moj odgovor ponudil nekaj usmeritev, predvsem pa, da te je doseglo moje sporočilo, da je vredno poskusiti poiskati druge načine spopadanja s stisko, kot je samomor. Prosim, oglasi se še kaj.

Lep pozdrav,
Doc. dr. Saška Roškar, univ. dipl. psihologinja
ubilasebom

Re: Ne zmorem več

ObjavaNapisal ubilasebom » 09 Jan 2019 15:05

Hvala za odgovor. Ampak nimam nobenega ki bi mu lahko zaupala. Ker ste me vprašali kakšne odnose imam starši vam lahko povem da je staršem mar samo za moje ocene in nič drugega. Imam še starejšega brata in mlajšo sestro. Brat me ne razume, sestra pa je ful mlajša od mene in ji ne morem zaupati ker ne bi razumela. Čisto sem ubupana in na dnu.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Ne zmorem več

Uredništvo » 10 Jan 2019 11:01

Odgovor svetovalke
___________________

Draga Ti,

vesela sem, da si se ponovno oglasila. Zdaj, ko si opisala svojo družinsko situacijo tudi malo lažje razumem. Zapisala si, da je staršem mar samo za ocene. Verjamem, da so jim ocene zelo pomembne, a težko razumem, da bi jim ne bilo mar zate oziroma da bi jim bilo vseeno. Mogoče ti tega ne pokažejo in zato imaš občutek, da jim ni mar, a zagotovo te imajo radi. Razmisli ali vendarle ne bi mogla o tem spregovoriti z njima. Če meniš, da to res ne gre, potem se prosim obrni na kakšnega izmed kontaktov, ki sem ti jih navedla v svojem prejšnjem pismu. Kako ocenjuješ možnost pogovora s svetovalno službo na šoli?
Vesela bom, če se boš še oglasila in mi napisala še kaj o sebi. Kaj te veseli, s čim se ukvarjaš, itd.

Vse dobro in se bereva,
Doc. dr. Saška Roškar, univ. dipl. psihologinja
ubilasebom

Re: Ne zmorem več

ObjavaNapisal ubilasebom » 11 Jan 2019 08:14

Ne vem kakšna je svetovalna služba v šoli ampak se bojim iti tam ker so že imeli podoben primer in so klicali od punce starše. Jaz pa tega ne želim. Jaz hobijev nimam. Ko sem bila majhna sem poskusila že veliko športov in inštrumentov pa me nič ni veselilo. Najraje doma sem v svoji sobi, gledam filme, berem knjige in poslušam glasbo. Imam še hrčka in mu posvečam večino svojega časa. Zdaj smo dobili tudi majhne kužke tako da grem ven z njimi na sprehod in se igram z njimi. To je edini čas ko pozabim na vse. Pozabila sem povedat da imam še sestrično in sem ji zaupala svoje skrivnosti tako malo lažje mi je. Na žalost pa se ne vidiva pogosto in to mi ni všeč, saj je še edina oseba ki ji je mar zame.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Ne zmorem več

Uredništvo » 14 Jan 2019 09:38

Odgovor svetovalke
____________________

Draga Ti,

načeloma je vsebina pogovora med svetovalcem in tistim, ki išče pomoč, zaupna. To pomeni, da ostane med njima. So pa tudi v tem primeru izjeme, denimo kadar gre za življenjsko ogroženost. Zato so, kot si rekla, iz svetovalne službe klicali starše. Če meniš, da se s starši ne moreš o tem pogovoriti in tudi ne želiš, da bi to izvedeli, te ne bom silila. Vedno pa obstaja možnost, da se odločiš drugače in jih povabiš v svojo zgodbo oziroma stisko. Napisala si, da rada gledaš filme in bereš knjige. Meniš, da bi lahko nekaj sprostitve tudi zdaj našla ob tem? In verjamem, da je z majhnimi kužki pa sploh veliko dela :). So kakšne posebne pasme ali so mešančki? Če ti ukvarjanje z njimi nudi takšno zadovoljstvo, potem ti želim, da za to najdeš čim več časa. Lepo, da se s sestrično razumeta. Tudi lepo, da se lahko pogovarjata o tvoji stiski. Ti je sestrična kdaj povedala, kako ona vidi tvojo stisko? Z nekom, ki nas posluša in ki nas razume, ki nas ima rad, je svet precej bolj pisane barve. Še vedno pa te vzpodbujam k temu, da razmisliš, komu od odraslih bi se lahko zaupala. Želim ti pomagati, ker je pomoč na voljo in ni potrebe, da bi v stiski ostajala sama. Kako pa se počutiš danes?

Želim ti lep teden in upam, da se v prihodnje ponovno bereva.

Lep pozdrav,
Dr. Saška Roškar, univ. dipl. psihologinja