Težave v službi (študentsko delo)

Vprašanja na tosemjaz.net.
željnapomoči

Težave v službi (študentsko delo)

ObjavaNapisal željnapomoči » 06 Dec 2018 11:30

Pozdravljeni,

pišem vam, ker ne vem na koga se naj zanesem. Sem 21 let stara in spadam v tako imenovani "odrasli" svet, ki pa ni najbolj lahek. Ljudje te začnejo obravnavat kot da vse veš, da ne potrebuješ pomoči, da ne rabijo biti prijazni do tebe.. Pač tako kot vsi govorijo: "Prvo poskrbi za sebe, za druge pa ti naj bo vseeno".

Govorijo tudi, da svet stoji na mladih.. a ko prosiš za pomoč (da opredelim kakšno pomoč: ne v zvezi z zdravjem, ampak da ti razložijo npr. v službi kakšno stvar, zakaj pa to tako poteka) pa te obravnavajo kot da si najbolj neumen.

Poleg študija še delam preko študentskega servisa. Sprva sem se službe zelo veselila, saj sem željna novih izzivov in izkušenj. Želim se čim več naučiti. A po mescu dni sem ugotovila, da stvari ne stojijo tak kot bi morale. Šef je zelo odvisen od njegove bivše zaposlene, katero sem zamenjala jaz. Nič kaj spornega ni bilo. Sama se je preselila v drugo mesto in ji je predaleč se za vozit.

S to bivšo zaposleno sem se zelo ujela, ko me je uvajala. Imela je odgovore na vsa vprašanja, mi pomagala da se najbolj uvedem ter me sprejela kot sebi enako. Težave so nastopile takrat, ko nje ni bilo več. Kot ste že razbrali iz konteksta, sem prevzela njeno delo. Torej se od mene pričakuje, da opravljam delo zaposlene, katera je bila tam zaposlena par let in je imela vse v malem prstu. Potemtakem sem se morala naučiti vse v enem mescu uvajanja.

Seveda sem osnove osvojila, se prilagodila, upoštevala njene nasvete. A kmalu po njenem odhodu sem potrebovala nove odgovore na moja vprašanja, saj kot veste se poslovni svet vedno spreminja in ni vedno enako.

Ta bivša zaposlena mi je tudi predlagala, da ko ne bom česa razumela, da se naj obrnem na šefa (ker se na drugega nisem mogla). In se tudi sem. Od njega sem dobila res slab vtis. Ne gleda me v oči, temveč v svoj telefon (cel čas je na Facebooku), na vprašanja mi ne odgovarja temveč me pošlje na internet, da si naj tam vse pogledam. Žal mi je, da ni sposoben videt kako zelo se trudim, da bi bili uspešni in da sem sploh pokazala zanimanje je veliko. Večina študentov bi samo pila kavo in se pogovarjala.

Moje delo poteka po večini v pisarni, kjer ima tudi on svojo mizo in računalnik (sva 1,5 m narazen). Tako da vsi njegovi papirji gredo potem skozi moje roke naprej. Zaplete se tukaj, ko on svojih obveznosti ne naredi v roku ali pa po vrhu vse narobe. Kot sem omenila, je bil zelo odvisen od te bivše zaposlene, saj je vse za njim popravljala.

Meni je zelo težko tam normalno delovat, ker vem da me ne spoštuje. Tudi ko se pogovarjava, se sredi mojega stavka premakne na telefon in začne odpisovat na Facebooku. Najbolj neprijetno mi je, ko moje vprašanje obvisi v zraku. Ignorira me na celi črti.

Tudi takrat, ko se z dobavitelji nekaj dogovorim (prej sem šefa tudi vprašala, če je možno dobavit in mi reče da je), on ta dogovor potem spremeni in naredi čisto drugače kot pa je bilo dogovorjeno. Seveda vem, da potem dobavitelj ni vesel in se verjetno šef izgovori na mene, da sem jaz naredila napako.

Počutim se nesprejeto, ne spoštovano, ignorirano. Nimam veselja tja hodit. Z fantom imava težave, ker sem po večini razdražena in tečna. Sama imam slabo mnenje o sebi, samozavest se mi je zmanjšala, postala sem sramežljiva, skoraj vsak dan sem živčna in sem v stresu, ne spim dobro itd. Kadar pride kakšen dobavitelj doživim napad panike, ker imam občutek, da me tudi on ne mara in da sem nesposobna.

Vsaki dan mi je težje, ker vem da morem iti tja. Tudi pustit ne morem te službe, ker sam ne bi znal uvesti novega študenta in bi vso krivdo obesil name pa tudi dogovorili smo se, da bi delala zanj najmanj 2 leti. Po vrhu pa bi še gnjavil to bivšo zaposleno, da naj pride nazaj delat, ker druge možnosti nima. Njej pa ne želim tega naredit, saj ima doma dva otroka in ker bi se morala voziti v eno smer 1 uro, bi bila veliko z doma.

Res ne vem kaj naj naredim. Sem v temačnem obdobju, s katerega ne znam ven. Sploh se ne spomnim kdaj sem bila resnično vesela in brez skrbi.

Upam, na kakšen odgovor. Kaj vi menite, kako se naj rešim iz te skušnjave?
jazverjamem
Objave: 343
Pridružen: 08 Maj 2012 17:23

Re: Težave v službi (študentsko delo)

ObjavaNapisal jazverjamem » 06 Dec 2018 21:17

Zivjo,

moje mnenje je, da si mal prevec obcutljiva.

Svet ni perfect. Nobena oseba ni. Taksen je posel :)

Tud sam delam prek studenskega dela in vem kako je to. Svet se ne vrti samo okoli tebe :)

Lepo bodi,
jazverjamem
______________
What you seek
is seeking you.
-Rumi
željnapomoči

Re: Težave v službi (študentsko delo)

ObjavaNapisal željnapomoči » 07 Dec 2018 09:19

Pozdravljen,

ne gre se za popolnost in ne za občutljivost, ampak za odnos, za komunikacijo katera je v poslovnem svetu nepogrešljiva.

In zaradi takšnega odnosa podjetja v Sloveniji propadajo, ker postane zaposlenim vseeno če bo uspešno ali ne bo. Ni več tiste strasti za boljši jutri. Zato prihaja do napak, malomarnosti, stresa in konfliktov.

In hvala za odgovor. Sprejmem tvoje mnenje, vendar sem jaz drugačnega mišljenja.

Lahko bi bilo lepše za vse, če bi bili ljudje spet prijazni med seboj in se poslušali. Veliko krat ljudje nehajo sanjati, ker se sprijaznijo z "tako pač to je". A v resnici ni :)
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Težave v službi (študentsko delo)

Uredništvo » 07 Dec 2018 11:36

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena,

prebrala sem tvoje sporočilo in tudi odzive nanj. Kot praviš si vstopila v tako imenovani svet odraslih, ki, če te prav razumem, ni čisto tak kot si si predstavljala in je težak. Res je, svet odraslih je težak in včasih ga povsem ne razumemo, nas preseneti in se moramo nekako znajti, tudi v situacijah, ki so nam tuje, nerazumljive, včasih celo nedoumljive in nas spravljajo v stisko. Navadno ne pišem o sebi, a bom na tem mestu naredila izjemo. V službi sem že 15 let in tvoje pisanje me je spomnilo na moje začetke, ko sem doživljala podobno kot ti. Kako zelo sem se in se še strinjam s tvojimi besedami, da bi nam bilo vsem lažje, če bi bili prijazni eden do drugega in bi se spoštovali in poslušali. A žal v službenem svetu vedno ni tako, sodelavcev si ne izbiramo sami in pogosto naletimo na take, ki so neprijazni ali pa nam celo ne želijo dobro.

Glede na prebrano, menim, da nisi preobčutljiva, temveč, da si izpostavljena službenim odnosom, ki te spravljajo v stisko. Povzročajo ti tako veliko stisko, da se počutiš nesprejeto, ne spoštovano, ignorirano, da se ti je zmanjšala samozavest in da si izgubila veselje do dela, in celo do stvari izven tvojega dela, saj pišeš, da si napeta, razdražena in tečna tudi v času, ki ga preživljaš s svojim fantom. Ne glede na to, kaj pravijo drugi in kako veliki pritiski dejansko so, obstaja dejstvo, da jih ti čutiš in zate so realni.

Torej je v prvi vrsti treba narediti nekaj, kar ti bo povrnilo samozavest, ti dalo občutek vrednosti in zmanjšalo stisko, saj ni normalno, da se v službi in tudi izven nje tako počutiš.

Navedla bom nekaj stvari, ki bi ti lahko bile v pomoč in te prosila, da o njih razmisliš. Ob tem upam, da ti bodo pomagale razmišljati in najti poti iz te situacije, ki ti je neznosna.
Torej:
1. Zelo lepo si napisala, da je komunikacija nujna za dobre medosebne odnose, bodisi privatne ali službene. Zanima me, ali si se o tem že s kom pogovarjala? Pogovor nam namreč zelo pomaga, dostikrat je dovolj, da o stiski govorimo in kot bi jo že sam pogovor malo zmanjšal. Bi se lahko še na koga obrnila? Kakšno prijateljico, starše, fanta, ali kakšno drugo tebi bližnjo in zaupno osebo? Ob tem naj povemo, da smo zelo veseli, da si pisala tudi nam.

2. Zanima me tudi, ali meniš, da bi se lahko pogovorila z nadrejenim? Tak pogovor bo verjetno stresen, a morda se lahko nanj pripraviš, tako, da si zapišeš kaj želiš sporočiti. Če ti je lažje, mu morda napišeš sporočilo. Kot sem prebrala si zelo delovna oseba, ki bi se rada učila in napredovala, kar bi moral vsak nadrejeni ceniti in spodbujati. Pišeš tudi, da si se s prejšnjo zaposleno ujela, kar pomeni, da si stvari razumela in da si dobro delala. Torej imaš dokaze, da delaš dobro. Bi morda za kak nasvet lahko prosila prejšnjo zaposleno, saj berem, da sta se ujeli?

3. Že sama si napisala nekaj lepih reči o sebi, da si delovna, željna učenja, da si dobro delala s prejšnjo zaposleno, …. Rekla bi, da si zelo odgovorna oseba, ki ji je mar, da delo opravi dobro in ji je mar tudi za to, da se ljudje poslušajo in se razumejo. Kar je zelo pohvalno. Bi morda našla še kaj “dokazov” o tem, da delaš dobro in da si dobra in odgovorna oseba? Včasih na naše dobre lastnosti namreč kar pozabimo, zato je dobro, da se jih skušamo spomniti, morda si jih celo zapišemo in pogledamo, ko smo v stiski. Nekaterim to zelo pomaga in s tem ohranjajo samozavest. Včasih se zgodi, da sami sebe težko pohvalimo, zato morda lahko prosiš koga, da ti pri tem pomaga, morda fant ali kakšna prijateljica?

4. Kadar smo v stiski je zelo pomembno, da dobro skrbimo zase. To pomeni, da se redno prehranjujemo, da dovolj spimo, da se družimo s prijatelji in da počnemo stvari, ki so nam všeč. A žal se pogosto zgodi, da kadar nismo dobro, za vse to nimamo dovolj energije. Res je. A kljub temu je zelo pomembno, da se kar malo prisilimo, da se spomnimo kaj nas je veselilo in to počnemo. Morda nam na začetku ne bo lahko, a stvari, ki so nas včasih veselile, nas bodo postopno spet in nam bodo dale energijo za naprej.
Se ti zdi kaj od zgornjega izvedljivo in bi ti pomagalo?

Če težave ne bodo minile in se bodo stopnjevale, pa bi se morda lahko pogovorila tudi s kakšnim strokovnjakom, ki ti ga lahko pomagamo najti. Vedno smo ti na voljo tudi mi in nam lahko pišeš.

Upam, da se bo vse dobro izteklo. Včasih zna biti svet odraslih res krut, je pa po drugi strani tudi lep in upam, da boš v življenju okušala prav te, lepe reči.
Dr. Maja Roškar, univ. dipl. psihologinja
jazverjamem
Objave: 343
Pridružen: 08 Maj 2012 17:23

Re: Težave v službi (študentsko delo)

ObjavaNapisal jazverjamem » 12 Dec 2018 13:23

Živjo,

ne strinjam sem povsem s tvojo repliko in mnenjem svetovalke. Bom apliciral.

Življenje ni samo rožnato-res je. Je veliko več kot to. Je mavrično. Sestavljeno iz mnogo barv.

Najprej k tvoji težavi. Praviš, da se ne počutiš spoštovana, ker ti šef v službi ne namenja raven komunikacije kot jo ti pričakuješ.
Najprej se je potrebno zavedati, da nismo vsi ljudje popolni. Šef ima pač takšen pogled in na svet in na tebi je kako boš to sprejela.

Tudi sam sem študent in delam preko študentskega servisa. Povsem te razumem kako se počutiš, to se ves čas dogaja verjetno večini. Veš, ne obstaja kolektiv, kjer bi bilo vse popolno in odnosi izvrstni. Seveda so izjeme, so pa redke.
Najprej je velika napaka, kar si storila, ko si se že na začetku dogovorila, da boš tam delala dve leti. Zakaj pa si se tako odločila? Kaj pa, če bi bile stvari še slabše?
Sicer pa delaš preko študentskega servisa. Ne obstaja Zakon, ki bi bil pravno zavezujoč zate, da ostaneš v takšni službi. Če misliš, da v takšni službi ne boš zmogla, potem je bolje, da odnehaš.

Kar pa se tiče samega odnosa. Sem mnenja, da je to bolj tvoja težava, kot težava tvojega šefa. Sprašujem se kako te sploh, lahko takšne stvari osebno tako prizadejo? Kakšna osebnost si? Kako lahko dovoliš to? So dobre in slabe stvari, ne vem zakaj potem te težava preslikavaš še v odnos z fantom? Služba je služba, tvoje osebno življenje pa tvoje osebno življenje. Fino je narediti črto. Menim, da je to mogoče.

Zagotovo smo si različni. Morda enostavno ne razumem. Še vedno sem mnenja, da si preobčutljiva. Zdi se mi, da si si postavila neko idealno sliko o tvojem profesionalnem življenju/službi/karieri. In sedaj pač ni tako, kot ti želiš in si se znašla v krizi.
Saj ni nič narobe s tem. Ampak vselej je potrebno paziti, da te službene težave ne obremenjujejo tudi doma.

Verjetno te v življenju čaka še kaj hujšega, kot samo odnos v službi. Priporočam ti, da se o tem podučiš in se osebnostno nadgradiš. Če ti že takšne odnos predstavlja večjo težavo v življenju, si ne morem predstavljati kaj ti bo predstavljajo še kakšna bolj krivična preizkušnja v življenju.

Lep dan ti želim
jazverjamem
______________
What you seek
is seeking you.
-Rumi