DEPRESIJA

Vprašanja na tosemjaz.net.
drugacno_dekle
Objave: 1
Pridružen: 14 Maj 2018 22:24

DEPRESIJA

ObjavaNapisal drugacno_dekle » 15 Maj 2018 12:06

Hej
Sem dekle, ki se z depresijo bori ze 4 leta. Vsak dan se zdi brezupen, vsaka ura je le se razmisljanje ali sem vredna ziveti, vsaka minuta je trpljenje in vsako sekundo se ugasne eno upanje do vsega kar obstaja. Starsi in vsi domaci so prti meni, prijatelji/ce mi obracajo hrbet in nevidim svoje prihodnosti. Nimam koncentracije, da bi se lahko ucila. V sebi zadrzujem morje solz, ki jih nebi nihce razumel in rane na mojem telesu so skrite od vseh. Nic v zivljenju mi ne uspe in sem se zamislila, kaj ce mi tudi samomor nebo uspel?
Nevem zakaj sem kakrsna sem, saj pomagam prijateljem, ko so na tleh in trudim se kakor se pac lahko a kot je videti ni dovolj. Nikomur nisem povedala, da sem depresivna oz. da se mi kri izliva iz telesa, ker vem da nobenemu nebo mar in bo pozabljeno takoj, kot da se nebi nic zgodilo. Starsem oz. sorodnikom nemorem zaupati, saj bi rekli da je vse to le v glavi, orijateljem nemorm povedati, ker bodo rekli da iscem pozornost in zato sem v tem sama. Sama nemorem, do strokovnjaka za to.
Prosim za nasvete in ne mi pisati naj, se neham rezati, ker nepoznate moje zivljenske zgodbe in s tem nemores prenehati nemudoma.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: DEPRESIJA

Uredništvo » 15 Maj 2018 13:56

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena drugačno_dekle,

Razumem, da si v hudi stiski in da se počutiš osamljeno. Ne bom ti napisala, da se nehaj rezati, ker vem, da s tem ne moreš prenehati nemudoma, bom ti pa vseeno poskušala nakazati možne poti oziroma načine, kako bi lahko razrešila svojo stisko. Napisala si, da se z depresijo boriš že 4 leta. Omenila si sicer, da nikomur nisi povedala, da si depresivna, a kljub temu me zanima ali si se o tvojih težavah v preteklih štirih letih pogovarjala s kakšnim strokovnjakom in ali ti je diagnozo postavil kateri izmed njih (osebni zdravnik, psihiater, psiholog,….). Če se z depresijo boriš že 4 leta potem se mi namreč zdi nujno, da bi, v kolikor to še nisi naredila, razmislila o strokovni pomoči. Depresija je bolezen, ki je zelo razširjena in pogosta, ki lahko posameznika zelo onesposobi (kar občutiš tudi sama) a k sreči jo znamo učinkovito zdraviti na različne načine (zdravila, terapija, itd.). Zato je pomembno, da se o tem z nekom pogovoriš. Iz tvojega pisma lahko razberem, da si zelo obupana in ne vidiš svoje prihodnosti, da razmišljaš tudi o samomoru. Verjamem, da so takšni občutki lahko zelo boleči in hudi. Poskusi v takšnih trenutkih ohraniti zaupanje, da so to trenutki, ki minejo, tudi če se zdi drugače. Zagotovo pa boš čez takšne trenutke lažje šla, če boš svojo stisko z nekom podelila. Prvi vir pomoči so lahko različni telefoni za pomoč v stiski, npr. Klic v duševni stiski (01 520 99 00; vsak dan med 19. in 7. uro), Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (116 123; 24ur na dan, vsak dan), TOM telefon za otroke in mladostnike (116 111; vsak dan med 12. in 20 uro). Sicer nisi napisala koliko si stara, a iz napisanega sklepam, da še obiskuješ šolo (»…nimam koncentracije, da bi se lahko učila…«). Razmisli, ali bi se o tvojih težav lahko pogovorila s šolsko svetovalno službo, razrednikom/razredničarko ali nenazadnje tudi s kakšno drugo odraslo osebo, ki ji zaupaš. Pogovor te bo razbremenil, ker boš težave dala iz sebe in ker ti bo strokovnjak pomagal pri razmišljanju, kako lahko svoje težave razrešiš. Na spletni strani www.posvet.org si lahko pogledaš, v katerih krajih po Sloveniji delujejo svetovalnice za psihološko pomoč, v katerih so na voljo brezplačna svetovanja.

Razmisli o tem in si daj priložnost. Viri pomoči so na voljo zato ni potrebe, da bi s svojo stisko ostajala sama. Tudi zaradi samopoškodovanja bi bilo dobro oziroma nujno, če bi poiskala pomoč, saj bi s strokovno pomočjo sčasoma našla drugačne načine obvladovanja čustvene stiske. Zdi se mi, da s strani okolice (družina, prijatelji) nimaš (ali je ne občutiš) podpore, kar je manj ugodno, a vendar verjamem, da okolici ni vseeno zate. Prosim, ne ostajaj sama v svoji stiski, razmisli o virih pomoči ki sem jih naštela in oglasi se še.

Vse dobro,
Saška Roškar, univ. dipl. psihologinja
Dr. Saška Roškar, univ. dipl. psihologinja
sadistka13
Objave: 1
Pridružen: 15 Maj 2018 15:53

Re: DEPRESIJA

ObjavaNapisal sadistka13 » 15 Maj 2018 16:10

Tudi sama imam podoben problem.Ne poskušaj narediti samomora,ker je težje kot se zdi,in v najslabšem primeru,ki bi se zgodil če ti ne bi uspelo je da te pošlejo na psihiatrijo.Sploh pa vsak človek je vreden živlenja ne glede na to kakšen je.Glede rezanja ti priporočam,če že nočeš nehati ,da rane dobro skriješ,ampak zapomni si nekega dne bo nekdo opazil in verjemi oseba na noben način ne bo spregledala tega.In ne boj se povedati staršem,na primer pokaži jim kaj si tu napisala,veš če ne boš kaj naredla bo situacija ostala ista ali pa se bo poslapšala,in ko ti bo hudo poskusi misliti na kaj lepega lahko si celo predstavljaš da si ji junakinja iz knjige ali kaj podobnega.
Upam da sem pomagala in da nisem bila nesramna(kar sadisti so)...
Zaljubljen Matic
Objave: 10
Pridružen: 19 Maj 2018 14:18

Re: DEPRESIJA

ObjavaNapisal Zaljubljen Matic » 20 Maj 2018 18:44

Pozdravljena,

Ravno sam se z depresijo borim ze zelo dolgo. In te zelo dobro razumem razumem hude psihicne bolecine, razumem kako je ko bi se najraje zjokala, saj vse tako boli pa bi vsi samo gledali, kaj mu paje. To je grozno. In ko so doma nesramni in zatirajo tvoje zelje in upe. In vcasih se res ne zdi sploh se vredno ziveti nekoc sem se hotel ubiti a mi je nasreco, to preprecila najboljsa prijateljica. Vem kako grozno je ko ni vec veselja in kako se cloveku zdi, ah ali je vredno se karkoli poceti. In ko ti na koncu se prijatelji zacnejo obracati hrbte. Zadnje case sem le se v sobi in sem v postelji ves zalosten. Vem kako je tezko prenehati z rezanjem ampak ne unicuj sebe. Ni vredno da trpis se bolj, komu se odpri vedno je lazje in vem kako je tezko nekomu povedati nekaj o tem, ampak pogovori se s kom ki te razume, ce kdaj rabis pogovor lahko pises meni na instagramu. Ampak vedi da nikoli nisi sama.

Lp, Matic