Kaj naj storim

Vprašanja na tosemjaz.net.
Kaj naj storim

Kaj naj storim

ObjavaNapisal Kaj naj storim » 13 Maj 2018 19:20

Prosim objavite samo odgovor.

/izbrisano v uredništvu/
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Kaj naj storim

Uredništvo » 15 Maj 2018 10:55

Odgovor svetovalke
___________________

Drago dekle, prvo in najpomembnejše, kar ti želim in moram reči, je naslednje: nisi kriva ti, za nič od tega, kar se ti je dogajalo z bratrancem. Kako naj bi deklica, otrok ustavil nasilje starejšega bratranca? Tudi mama, ki si ji zaupala in bi te morala takoj zaščititi, tega ni storila in verjetno je še sedaj med vama, teboj in mamo, nezaupanje.

Imaš koga, ki mu lahko popolnoma zaupaš in ti je lahko v oporo, ko čakaš na razgovor pri psihologinji 8. julija ? Stara mama, razredničarka, katerakoli odrasla oseba v tvojem okolju ? Da, dolgo obdobje čakanja je to. A obenem je pomembno, da si se odločila poiskati pomoč zase, za rezanje, s katerim se nekako podzavestno "kaznuješ" za spolne zlorabe, ki si jih morala prenašati in ki so se ti močno zarezale v dušo. In telo, ki te sili k samopoškodovanju, rezanju. Kot razumem, si se odločila prekiniti molk in spregovoriti s psihologinjo o svoji stiski. Ne samo o rezanju, tudi in predvsem o spolnih zlorabah v tvojem otroštvu. O tem, da se čutiš kriva za svojo stisko. O razlogih, ki te vodijo k rezanju. O nočnih morah, ki te preganjajo . To, kar doživljaš, doživljajo deklice, dekleta in ženske, ki so bile žrtve spolnih zlorab. Težko je spregovoriti o tem, kaj smo hudega doživeli, kajti pogovor o tem doživljamo kot ponovno nasilje. Preveč boli. Zato te razumem in te obenem trdno, močno podpiram v tem, da poiščeš pomoč zase. Da spregovoriš s strokovnjaki in čutečimi sogovorniki v eni osebi; da se razbremeniš stiske. Že to, kar si nam zaupala v tej spletni svetovalnici, je pomemben korak zate in naj te vzpodbudim, vztrajaj in bodi prijazna do sebe, bodi prizanesljiva do sebe, rada se imej, poišči najboljšo pomoč zase. Odloči se, da hočeš živeti, živeti drugače kot doslej. Ne dovoli, da umira tvoja duša, košček za koščkom, kot sama opisuješ svoje občutke. Vse, kar opisuješ, priča o tem, da si močna in trdna, da se znaš boriti. Moraš se boriti zase, in vem, čutim tako, da boš zmogla.

Naj ti bo v oporo in pomoč tudi pogovor v tej svetovalnici. Še se oglasi, prosim in sporoči, kakšno pomoč bi morda še potrebovala. Razmišljaš o tem, da bi zamenjala okolje, da bi odšla - vsaj začasno - od doma, kjer se je nasilje dogajalo in kjer nisi našla podpore pri mami? Bi se želela, tudi anonimno, pogovoriti s kom po telefonu ? Razmišljaš o tem, da bi bratranca naznanila ?

Nisi kriva ti, deklica. Res pa je, da ti nihče ne more pomagati brez tvojega privoljenja in sodelovanja. Strokovna pomoč pomeni, da ti , najprej od vsega, nočemo otežiti življenja še bolj, kot je samo po sebi zate. Da te želimo poslušati, razumeti. Da te razbremenimo občutkov krivde. Da s teboj iščemo vse tisto, kar te veseli, te vleče v prihodnost, ti vrača zaupanje vase in v druge ljudi.

S teboj sem, želim ti biti v oporo. Prosim, še piši.

Lep pozdrav,
Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja