Depresija????

Vprašanja na tosemjaz.net.
Dada101
Objave: 2
Pridružen: 04 Apr 2018 08:47

Depresija????

ObjavaNapisal Dada101 » 04 Apr 2018 15:47

Hay!
Stara sem 16 let in obiskujem 2. Letnik srednje šole. Ko sem prišla v 1. Letnik sem bila kot spremenjena oseba. Nwn zakaj, ampak nekaj se je v meni spremenilo, nwn če to, da sem sama v sebi bolj odrasla,... V šoli sem imela dva prijatelja( prijatelja in prijateljico) že iz osnovne šole in smo se res dobro razumeli. Ta prijateljica je postala moja nekako najboljša prijateljica, a ona je našla druge prijatelje in kar naenkrat, sem ostala sama. Tako sem dobesedno sama! Pred kratkim sem tudi izvedela, da me je ta prijateljica "šinfala". To me je zelo prizadelo, kaj je pa še toliko hujše je pa to, da se nimam nikomur za izpovedat o vsem kar se v meni dogaja! Imam tudi občutek, da vedno ko začnem kaj govorit, da me vsi gledajo in si mislijo, da sem najbolj neumna oseba in da iz mojih ust gredo samo bedarije. Drugi prijatelj iz osnovne pa je fant in mislim, da ne bi razumel, če bi mu res vse povedala kaj mi leži na duši.
Zato sem postala tudi zelo v sebe zaprta in vedno vse premislim preden kaj naredim oz. kaj povem.
Na kratko moj problem je ta, da se nimam nikomur za zaupat. V sebi imam toliko slabih misli, da se velikokrat želim kar sredi pouka zjokat, ko vidim vse okrog mene nasmejane, brez težav. Velikorat sem tudi pomislila, da bi bilo najboljše, če me sploh nebi bilo in mislim, da nihče niti nebi opazil. Kako sem lahko postala iz zabavne in vedno nasmejane v najbolj depresivno osebo???!!!
Plavolaska002

Re: Depresija????

ObjavaNapisal Plavolaska002 » 05 Apr 2018 22:39

Heii,
ce rabis koga za pogovor, stara sem isto kot ti, sem dekle in se ravno tako kot ti vsak dan borim z depresijo. In tudi meni bi prijal nekdo za pogovor.
Tako, da ce si za mi prosim pisi na: [email protected]
ker bi blo kul ce bi lahko bile prjatlci.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Depresija????

Uredništvo » 09 Apr 2018 11:31

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljeni, dekleti.

Najprej hvala tebi, Dada, za tvoje pismo in izpoved občutkov, zahvaljujem pa se tudi tebi, Plavolaska, za ponujeno podporo.
Dada, menim, da nisi kar "postala" depresivna oseba, in da si globoko v sebi še vedno tisto nasmejano dekle, ki pa je postala žalostna zaradi situacije, v kateri se je znašla.

Menim, da se tako počutiš, ker si osamljena in žalostna, to pa vedno boli. Marsikdo bi se na tvojem mestu enako počutil, pravzaprav so tvoji občutki normalni, na nek način si izgubila najboljšo prijateljico, s katero sta si bili zelo blizu. Izguba osebe je vedno boleča in traja nekaj časa, preden prebolimo. Prav gotovo ni lahko biti v istem razredu in opazovati, kako ti nekdo obrača hrbet oz. kako se je nekdo odločil za druge prijatelje, tebe pa nekako "izrinil". Zaradi zavrnitve se počutiš osamljeno in potrto, vseeno pa lahko poskusiš svojo situacijo malce izboljšati tako, da daš priložnost novim ljudem.

Vem, da si omenila, da nimaš nikogar, na koga bi se lahko zanesla in to prav gotovo ni lahko, vseeno pa bi bilo dobro, da začneš spoznavati nove ljudi. Da začneš početi stvari, ki te veselijo, da greš na dejavnosti ali aktivnosti, ki so ti všeč. Tako boš obdana z novimi ljudmi in boš sčasoma našla tudi druge prijatelje. To je seveda lažje reči kot storiti, a ker si ne želiš osamljenosti, je edini način, da jo premagaš tako, da daš priložnost tudi ljudem izven tvojega razreda. Ne dovoli (bivši) prijateljici, da preveč vpliva na tvoje življenje. Čeprav te njeno vedenje prizadene, poskusi pogledati na situacijo z druge perspektive: in sicer kaj lahko storiš, da bi se boljše počutila in da bi spoznala druge ljudi. Namesto fokusiranja na prijateljico, usmeri pozornost nase in na to, kar lahko ti storiš, da najdeš nove ljudi.

Plavolaska je že storila prvi korak in ti ponudila njen email. Ker sta se obe znašli v zelo podobni situaciji, bosta druga drugo zelo dobro razumeli in morda celo postali zelo dobri prijateljici. Mlada si še, pred sabo še imaš veliko lepih dogodivščin, pa tudi priložnosti za spoznavanje raznoraznih ljudi, ki bodo še prišli v tvoje življenje.

Pokliči tega fanta / prijatelja - morda je tudi on osamljen, pa tega ne izrazi, saj morda misli, da ga ti ne bi razumela (enako kot ti misliš zanj). Morda pa bo razumel, morda te pa lahko predstavi svojim prijateljem in tako boš spet dobila priložnost za širitev svojega kroga ljudi. Razglej se po razredu: a so prav vsi "proti" tebi? Morda tako samo predvidevaš, ker meniš, da je prijateljica vse "naščuvala" proti tebi. Morda pa so posamezniki, ki znajo razmišljati s svojo glavo in se niso uklonili njenemu mnenju. Tudi ni nujno, da te vsi čudno gledajo, ko govoriš, mogoče je to posledica tvoje nizke samopodobe, kjer se obremenjuješ s tem, kaj si drugi mislijo o tebi. A veš, da njihovo mnenje ni pomembno, pomembno je, kaj si ti misliš sama o sebi. Veš, da nisi neumna, in ne razmišljaj o drugih. Včasih se preveč obremenjujemo z drugimi, medtem ko drugim sploh ne vidimo v glavo in ne vemo, če je to sploh res.

Predlagam tudi, da poskusiš v svoje življenje vnesti čim več aktivnosti, ki te veselijo in pri katerih se smejiš, to pa zato, da malo preusmeriš pozornost iz žalosti na veselje. Vsi mi potrebujemo ravnovesje, kjer stresu, osamljenosti in potrtosti priskrbimo tudi veselje in radost. Vem, da se ti v tej situaciji zdi, da tega ne moreš, a vsak dan korak po korak vnašaj tudi kaj pozitivnega. Tako se boš spet začela veseliti življenja in na dan bo ponovno prišla tista zabavna in vesela oseba, kar ti že ves čas si, le trenutno si v fazi prebolevanja izgube svoje najboljše prijateljice. Kot že rečeno, ne pusti se ji, naj ne vpliva preveč nate. Vzemi si čas, da jo preboliš, pol pa začni raziskovati, kaj bi lahko počela, da bi bila bolj vesela in kje bi lahko našla nove prijatelje. Mlada si še, vse je še pred tabo.

Plavolaska, ti sicer nisi izrecno zastavila nobenega vprašanja, tako da upam, da se lahko najdeš v zgoraj napisanem. Predlagam vama, da se povežeta, tako bosta imeli vsaj eno osebo s katero lahko govorita o svojih občutkih. Postopoma se bosta okrepili, potem pa se začeli širiti navzven - svoj krog ljudi, pa tudi naravnanost, da je možno najti krasne prijatelje. To zahteva čas, tako da kar potrpežljivo in pogumno naprej. Želim vama veliko sreče.

Lep pozdrav,
Marjetka Gojkošek, univ. dipl. psihologinja
Marjetka Gojkošek, mag. psihologije