Jabuček

Vprašanja na tosemjaz.net.
GIM

Jabuček

ObjavaNapisal GIM » 11 Mar 2018 16:13

Hejlaaa😭
Pč js sm zadnje čase ful nesrečna.sem 8 razred in mi malo manjka do odličnega.ubistvu mislim da bom letos odlična.pč js bi šla ful u kozmetično šolo ampak oči pravi da ne in ne.da morm it nujn u gimnazijo.pouprečje mam trenutno 4,45.in oči me skooos sil da grem u gimnazijo.js si tega ne želim kr itak senmorš u gimnaziji sam piflat.
Oči mi ne dovoli da sem kozmetičarka zato ker mi je pred 5 leti umrla mami ki je bila tut kozmetičarka😢😢😢😢😢
Nevem kaj naj
Rabimpomoc

Re: Jabuček

ObjavaNapisal Rabimpomoc » 13 Mar 2018 12:22

Hi
Ti si krojiš svojo usodo ne tvoj oči to je tvoja prihodnost ča je to napaka jo boš ti popravila ne on. Če je bila tvoja mama kozmetičarka in je hirto umrla to še ne pomeni da boš ti tudi. Vzami tvoja življenje v svoje roke. Povej mu “ ti hočeš iti v gimnazijo in govoriš meni naj grem to si ti želiš. Si se kdaj vprašal kaj si jaz želim? To je moja odločitev in ker si moj oče od tebe pričakujem da me podpiraš saj drugače ne bom nič dosegla in ti bo lahko še zelo žal če me boš prepričal da grem v gimnazijo. Prosim razmisli”
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Jabuček

Uredništvo » 17 Mar 2018 17:46

Odgovor svetovalke
________________

Pozdravljena,

Ena izmed mojih prvih misli v zvezi s tvojim pismom je, da v kolikor sta to temo z očetom odprla pred kratkim, potem je možno, da je to sedaj njegova prva reakcija in bo sčasoma popustil ter sprejel tvojo odločitev.

Potem sem si predstavljala, kako izpolnjuješ vpisnico za šolo... Odločitev za srednjo šolo je tvoja, starši podpišejo le soglasje - misliš, da tvoj oče res ne bi podpisal soglasja, ko bi imela že vso vlogo za šolo (vpisnico) izpolnjeno, s tvojim podpisom, le še njegov podpis bi na njej manjkal? Mislim si, da te vendarle ima tako rad, da bi to zate naredil, tudi če sedaj še “protestira”. Ni mu všeč, a če boš odločena in ko bo uvidel, da si to res želiš, te ne bo oviral.

Povej pa mu, da si to 100% želiš, da se v tem delu najbolj vidiš in da se odločaš o nečem, kar boš počela vse življenje, zato to ni kar tako in naj ti zaupa, da si se odločala temeljito. Povej mu, da si to, da greš v gimnazijo, želi on, vendar v srednjo šolo boš pa hodila ti, kot tudi delala boš ti. Lahko mu pojasniš, zakaj je prav kozmetična šola prava zate - kdaj si to začutila, kaj pri tem te privlači ipd. Tako bo lahko nekako občutil in dojel, koliko ti to pomeni - če mu poveš več o sebi v zvezi s tem poklicem, bo razumel, da ti je to res blizu.

Vprašaj pa še njega, kako to, da se mu zdi gimnazija boljša pot. Tako bo tudi to, o čemer on razmišlja, lahko našlo svoje mesto v pogovoru in se mu bo verjetno zdelo lepo, če boš ga o tem vprašala.

Pričakovanja do drugih imamo vsi, ena se uresničijo, vsa pa ne, saj nimamo kontrole nad drugim in niti ne bi bilo prav, da bi jo imeli, saj se potem ne bi mogli razvijati v to, kar v sebi zares smo. In ti si sedaj v življenjski dobi, ko ravno tvoja notranjost prihaja na plan, išče pot v življenje, dela “teren” za svoj nastop vse to, kar si. Gotovo ima oče pričakovanja do tebe, tako kot bo čisto možno kdaj v prihodnosti pričakoval, da se boš zaljubila v takega in takega fanta - ti pa boš recimo prišla predstavit fanta, za katerega ni niti slučajno pomislil, da bi ti bil všeč! Ker si zamišlja svoje predstave in slike, saj tvojih še prav dobro ne pozna. Ti pa jih sedaj vedno bolje poznaš, torej je sedaj pravi čas, da tudi druge seznanjaš s tem, kdo si in kam planiraš, da greš.

Tega, da noče, da si kozmetičarka, ker je bila to tudi mama, ki je umrla, nisem razumela. Ali ti razumeš, kaj je želel povedati s tem?

Če razmišljam, kako bi to pojasnila: Zdi se mi možno, da mu je tako težko, da mame ni več (in je umrla veliko prezgodaj), da sedaj noče, da ga sploh še kaj spomni nanjo - kot je npr. tvoja odločitev za enako smer kariere. Mislim si, da se ob tem tudi boji, da izgubi še tebe. Gotovo mamo oba pogrešata in se spominjata nanjo (oba skupaj in/ali vsak zase). Mama na nek način še naprej ostaja z vama, ker je v vama, in sicer z vsem, kar ste skupaj dali čez in doživeli ter kar ste se drug ob drugem naučili, spoznali. Izogniti temu se ni mogoče, to je namreč v obeh. Imeli ste se radi - če se ne bi, vama sedaj ne bi bilo težko. Morda bi bilo za oba koristno in bi vama dobro delo, da namenita svoj čas pogovarjanju tudi o tem.

Kar odpri obe temi!

Lepo te pozdravljam!
Ana Vidovič, univ. dipl. psihologinja