Konec

Vprašanja na tosemjaz.net.
suicidialgirl

Konec

ObjavaNapisal suicidialgirl » 18 Sep 2017 14:42

Živijo.

ze par krat sem vam pisala.
stara sem 14 in v zadnjih 3 letih imam grozne probleme z zivljenjem. nimam prijateljev, razen par v soli, ki jih nemaram prevec. sramezljiva sem cisto malo, vcasih tudi sama zacnem pogovor s kom, ki ga prvic vidim. drugi pa tudi vcasih, a vedno ne. skoraj vsi ki jih poznam imajo veliko prijateljev.
nimam nobenega socialnega zivljenja.
imam tudi par internet best friendic. Z njimi se dosti bolje razumem. z 1 sma se 1x dobili.
rada bi imela tudi prijatelja fanta, a ni nujn meni.
Redko kdaj grem v kino, pa se takrat le z družino
Včeraj sem razmisljala ce bi se ubila ali ne, pa so mi ibf posiljsle slike z prijateljami in potem veste koliko hujse je...

Pomagajte mi. Hvala za odgovor.
lollipoop
Objave: 8
Pridružen: 07 Sep 2017 10:38

Re: Konec

ObjavaNapisal lollipoop » 18 Sep 2017 17:58

Živjo,
tudi jaz nimam prijateljev in sem zelo osamljena, nisi sama. Samomor pa nikoli ni rešitev. Poišči nekoga, ki ti bo prisluhnil in ti pomagal ter se mu zaupaj, če boš videla, da je zaupanja vreden. Daj ven iz sebe vse, kar te teži. Čim manj se obremenjuj z nepomembnimi stvarmi in poskusiti uživati v vsem, kar delaš.
Lepo se imej!
Uredništvo
Objave: 36399
Pridružen: 09 Jun 2004 09:59

Re: Konec

ObjavaNapisal Uredništvo » 19 Sep 2017 16:50

Odgovor strokovnjaka
__________________

Pozdravljena Suicidialgirl,

Tole s prijatelji je posebna zgodba. Človek je družabno bitje in ne samo, da drug brez drugega ne moremo (vsaj v modernem svetu) preživeti, težko nam je brez so-človeka. Morda si že slišala, da če lahko s kom podeliš nesrečo, se ta takoj zmanjša za polovico, če pa lahko s kom deliš veselje, se podvoji…. V zadnjih dnevih smo priča prav temu. Človek je socialno bitje in kot človek se lahko počutimo samo ob drugem človeku, drugih ljudeh. Zato so občutki, ko nimaš (pravih) prijateljev, tako mizerni.

Pridobiti prijatelje, pa potem obdržati jih, pa ni enostavno. Še najlaže je ob početju česa. Torej, ko z drugimi nekaj skupaj počnemo. Kot npr, hodiš v šolo in si v razredu s sošolci. Ali hodiš v glasbeno šolo, treniraš, nastopaš, igraš v bendu. Ali ko se ukvarjaš s kakim športom, imaš skupne treninge, potovanja, tekmovanja. Se udeležuješ interesnih dejavnosti, v šoli ali zunaj šole. Poješ v pevskem zboru, hodiš k folklori, si tabornik-skavt,…….

Ko se ukvarjaš z nečem, kar te veseli, se tam srečuješ z drugimi, ki jim iste stvari (kot tebi) nekaj pomenijo. Skupaj uživate v njih. Npr. metanje žoge na koš, ali igranje šaha, ali …karkoli. To je najboljši način za zbližanje, za vzdrževanje stikov in za določeno ujemanje, ki je za čutenje bližine (podobnosti v razmišljanju, uživanju,…) nujno potrebno. Zato te nagovarjam, da razmisliš, kaj bi te morebiti veselilo (početi) in kje bi lahko prišla v primerno družbo. Pa če ti takoj nič ne pade na pamet, ne obupaj. S početjem stvari je podobno, kot z uživanjem ob hrani. Nekaj, na kar še nisi navajena, kar še nisi jedla, ti praviloma ni dobro, te ne navdušuje. Šele ko poskusiš, ko nekajkrat prideš v stik z novim okusom, lahko prideš »na žmah«, kot po domače rečemo. Torej, da ti postane všeč. Zato ko razmišljaš o različnih dejavnostih in v sebi nimaš jasnega (močnega) impulza, da bi z nečem res začela (se ukvarjati), ne smeš zamahniti z roko, češ »to pa ni za mene«, ampak moraš najprej poskusiti, enkrat, dvakrat, trikrat in med dejavnostjo testirati svoje občutke. Šele po nekajkratnem početju nečesa novega pridemo do prvih pravih občutkov v zvezi s tem.

Seveda ne smem spregledati tvojega namiga, da bi se ubila. Ja, neverjetno, kako hitro v življenju pridemo do zaključka, da bi se najlaže rešili kakega problema, razočaranja…. tako, da bi končali z življenjem. Kot ugasneš luč s pritiskom na stikalo. Kot sem že večkrat zapisal, to je res »rešitev«, a preveč dokončna, da bi z njo eksperimentirali ali se je lahkomiselno poslužili. Ker, če umreš, je življenja konec. Vsaj v obliki, kot ga živimo pri živem telesu. Poti nazaj ni, kaj nas čaka v smeri »naprej«, pa lahko le ugibamo, slutimo, verjamemo…… Z vsem prepričanjem človeka, ki je že doživel šestdeset let na tem svetu (v tej obliki življenja) ti zagotavljam, da te v življenju ( ob vseh možnih tegobah) čaka še mnogo lepega, navdušujočega, tudi veliko prijateljev, ja, tudi fant (če ga boš želela), samo priložnost si moraš dati. Torej moraš ostati živa in narediti kaj je v tvoji moči. Torej ne samo čakati (da se ti kdo približa, te nagovori, se ti nasmehne, ti ponudi pomoč, ….) , ampak biti aktivna in storiti, kar se v določenem trenutku da.

Držim pesti za tebe in ti želim vse dobro,
Heliodor Cvetko, psiholog in psihoterapevt iz Svetovalnega centra Maribor.
Oojsmsk

Re: Konec

ObjavaNapisal Oojsmsk » 19 Sep 2017 16:50

Pozdravljena

Prosim ne narediti samomora.
Cem da ti je hudo ampak bo tvojim staršem in sotodnikom še huje. Mislim da bo dobro če si mogoče poiščeš kakšnega psihiatra(mojemu prijatelju je zelo pomagal pogovor z njim).

Poskusi najti kakšne hobije kateri te zanimajo(jaz sem bil pri skavtih/tabornikih)in sem spoznal veliko novih prijateljev.

Ravno prejšnji mesec sem na tv gledal en film(naj bi bil po resničnih dogodkih)kako je neka najstnica naredila samomor zato ker so jo v šoli žalili in kako so njeni starši in brat trpeli po dogodku in iskali odgovore.

Lahko svoje težave zaupaš osebi ki ji zaupaš in upam da boš postala srečna

Lp
suicidialgirl

Re: Konec

ObjavaNapisal suicidialgirl » 20 Sep 2017 15:03

Hvala vsem za odgovore :).
suicidialgirl

Re: Konec

ObjavaNapisal suicidialgirl » 08 Okt 2017 09:41

Pozabila sem omeniti, da sem tudi za rojstni dan bila s starsi ker so name ostali clani druzine zapustili in tudi brez prijateljev. Drugi pa vedno praznujejo s prijatelji . To je še najhujse.
Uredništvo
Objave: 36399
Pridružen: 09 Jun 2004 09:59

Re: Konec

ObjavaNapisal Uredništvo » 11 Okt 2017 14:48

Odgovor svetovalca
_________________

Ja, to se pa res grozno sliši, da te vsi zapustijo oz. da ostaneš brez prijateljev. Da si za rojstni dan bila s starši ni tako grozno. Ne bom se ponavljal, to kar praviš potrjuje večino misli, kar sem ti jih prvikrat napisal o tej temi. Predlagam ti, da se poglobiš vanje in da začneš ravnati v potrebni smeri. Pa boš kmalu pridobila nov krog znancev, izmed katerih se boš z nekaterimi lahko spoprijateljila. Če se boš tudi sama trudila biti dobra prijateljica, boš našla tudi kako »najboljšo« prijateljico ali »najboljšega« prijatelja. In ne boš več sama. Prepričan sem, da ti lahko uspe, ne more se pa zgoditi kar tako, samo od sebe.

Vse dobro ti želim, Heliodor Cvetko, psiholog iz Svetovalnega centra Maribor.