prosim pomagajte mi

Odgovori

Moški
Ženski
Neizbrano

BBKoda is Vklopljeno
[img] je vklopljen
[flash] je izključen
[url] je vklopljen
Smeški so izklopljeni

Pregled teme
   

Razširi pogled Pregled teme: prosim pomagajte mi

Re: prosim pomagajte mi

Napisal igirl » 16 Okt 2019 22:52

Zdravo
Meni se zdi da bi potrebovala dobro prijateljico ali prijatelja oziroma nekoga ki mu lahko zaupas
L.P. :)

Re: prosim pomagajte mi

Napisal Uredništvo » 14 Okt 2019 08:32

Odgovor svetovalke
_________________

Draga deklica,

hvala za ponovno zaupanje. Verjamem, da te je smrt tvojega domačega ljubljenčka zelo prizadela. Glede na tvoj zapis sklepam, da je bila prašička bolna in je posledično zaradi tega umrla. Kot praviš sama, so pomembni prijetni spomini na njo in hvaležnost, da je bila tvoja ljubljenka. S časom bo žalost prešla. Mogoče se bo čez čas pojavila kakšna možnost, da boš sprejela kakšnega novega ljubljenčka. V času žalovanja in v procesu premagovanja težav, ki so se ti nakopičile ti bodo pomagali sprehodi v naravi, kot pa sem zapisala v prejšnjih najinih pogovorih tudi pomoč psihiatrinje, profesorice, ki ji zaupaš, še vedno se lahko obrneš tudi na Tosem jaz. Zdravila, ki so ti predpisana, moraš jemati, da ti pomagajo stabilizirati tvoje počutje. Tu od tebe pričakujem obljubo, da boš zdravila jemala. Izkoristi vse oblike pomoči, ki so ti ponujene, prav?!

Verjamem, da te zmotijo stavki, da so drugi še na slabšem kot ti in vem, da ti nič ne pomagajo. Verjamem, da te besede niso bile izrečene zlonamerno. Morda prehitro in preveč pavšalno. Poskušaj se osredotočiti na to, da ti želijo pomagati in ti bodo stali ob strani, od tebe pa bodo tudi kaj zahtevali oz. pričakovali, da poskusiš, se potrudiš.

Predlagam, da se vsak dan potrudiš speljati kolikor gre in verjamem, da bodo vidni napredki.

Velik objem s podporo,

Barbara Stožir Curk, psihologinja

Re: prosim pomagajte mi

Napisal lonely girl » 09 Okt 2019 12:32

prosim, da zbrisete kar bom napisala.Hvala

/ izbrisano v uredništvu /

Re: prosim pomagajte mi

Napisal Uredništvo » 08 Okt 2019 09:13

Odgovor svetovalke
_________________

Draga deklica,

veseli me, da si se ponovno obrnila na portal Tosemjaz in čestitam ti, da si naredila korake v smeri reševanja težav. Zbrala si pogum, kar je zelo težko, in v šoli bolj jasno razkrila svoje težave. Čeprav imaš občutek, da te ne jemljejo resno, to ne bo držalo. Še kako so te jemali in te jemljejo resno. Takoj so odreagirali in te napotili v ustanovo, kjer ti lahko najhitreje nudijo pomoč. Dobila si zdravila, ki ti bodo pomagala, da boš s časoma jasneje razmišljala, da bo manj občutkov tesnobe in nemoči in da boš lažje sprejemala pomoč, ki ti jo bodo nudili. Se lahko dogovoriva, da zdravila redno uživaš, tako kot ti je predpisal zdravnik? In da boš šla na naslednji pregled, ko si naročena? O tem, da bodo starši slabo odreagirali, si že opozarjala. Prav je, da vedo. Bodo pa verjetno potrebovali nekaj časa, da sprejmejo tvoje stanje in njihovo vlogo pri tem. Za podporo v komunikaciji s starši lahko zaprosiš svojega psihiatra, svojo osebno zdravnico ali profesorico na šoli, ki si ji že zaupala svoje težave. Morda imaš še kakšnega sorodnika, družinskega prijatelja, ki ti lahko pomaga. V kolikor bi bilo zelo hudo doma in bi potrebovala hiter odmik, so tu še krizni centri za otroke in mladostnike, ki delujejo v okviru Centra za socialno delo.

Draga deklica, ko bodo spet črne in negativne misli zelo prisotne, ko bosta žalost, obup zelo močna in te bo vse to preplavilo, se poskušaj spomniti na kakšen drobcen prijeten dogodek, za katerega je vredno živeti, na ljudi, ki te imajo radi, na to da nisi sama s svojimi težavami, tu je vedno portal Tosem jaz, Tom telefon in še kdo.. Okoli tebe so ljudje, morda tudi kakšen sorodnik, prijatelji, ki so ti pripravljeni pomagati. Želim ti, da bi zmogla vsaj misel, da si že stopila na pot reševanja, da si si pokazala, da zmoreš in da boš ob pomoči drugih težave reševala. Verjamem, da se bo počasi tvoje razpoloženjsko stanje izboljšalo, notranja napetost, bolečina bo vse manjša. Tako bo tudi manjša potreba po rezanju.

Ostaniva v stikih. Pošiljam ti velik objem in držim pesti.

Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Re: prosim pomagajte mi

Napisal lonely girl » 05 Okt 2019 19:32

prosim da zbrisete

/ izbrisano v uredništvu /

Re: prosim pomagajte mi

Napisal Uredništvo » 26 Sep 2019 12:33

Odgovor svetovalke
________________

Draga deklica,

čestitam za velik korak napoti k reševanju težav in pogum, da si zmogla. V kontaktu s psihiatrom kot tudi s profesorico bodi čim bolj iskrena, le tako bo pomoč ustrezna.
V pretekli komunikaciji sem ti podala predlog, da lahko svoje težave napišeš na papir in jih izročiš profesorici. Mogoče bo to še najlažje. Kaj praviš?

Čestitam še enkrat. Bravo. Objem.

Barbara Stožir Curk, psihologinja

Re: prosim pomagajte mi

Napisal lonely girl » 23 Sep 2019 15:54

prosim da odgovor zbrišete

/ izbrisano v uredništvu /

Re: prosim pomagajte mi

Napisal Uredništvo » 19 Sep 2019 14:26

Odgovor svetovalke
_________________

Draga Lonely Girl,

veseli me, da zbiraš pogum. Bravo. Vprašaj pa se kaj je namen pogovora s tem profesorjem. Je namen, da razbremeniš sebe in da skupaj poiščeta poti k dejanskemu reševanju stiske? V kolikor da, potem predlagam, da se že v začetku dogovorita kaj bo profesor lahko naredil z informacijami, ki mu jih boš podala. Prepričana sem, da ne bo zlorabil tvojega zaupanja in da ti bo stal ob strani v procesu reševanja stiske. Skupaj lahko naredita načrt, posamezne korake...tudi kdaj bodo obveščeni starši itd. Verjetno pa ne bi bilo primerno, da bi zahtevala od profesorja popolno molčečnost, ker tako ne ti ne on ne bosta imela možnost reševati težave.

Predlagam, da se s tem profesorjem iskreno pogovoriš in ga vprašaš vse kar te zanima. Prav?

Držim pesti še naprej. Objem,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Re: prosim pomagajte mi

Napisal lonely girl » 19 Sep 2019 11:59

/ izbrisano v uredništvu /

Re: prosim pomagajte mi

Napisal Uredništvo » 18 Sep 2019 10:56

Odgovor svetovalke
_________________

Draga Lonely Girl,

ponovno se ti zahvaljujem za zaupanje in dodatne informacije.

Zelo se strinjam s tvojo ugotovitvijo, da ni v redu, da se s težavami soočaš sama. Torej iz te ugotovitve sledi, da je potrebno narediti korak v smeri - dovolim si, da mi pomagajo odrasli, ki jih ocenjujem kot zaupanja vredne. Kako storiti ta korak? Kot si zapisala, v pogovoru težko iskreno izraziš svoje težave. Ko te vprašajo kako si, jih odpraviš z odgovorom sem ok oz. kar zmrzneš. Kot sva se že pogovarjali, o tvojem doživljanju drugi težko ugibamo, potrebujemo informacije, ki jih lahko o sebi posreduješ le ti, le tako ti lahko pomagamo. Poleg ustne komunikacije, ki zna biti naporna / stresna, lahko uporabiš pisno obliko ali celo risbo. Kot pisno obliko imam v mislih pismo, v katerem razložiš svoje občutke, doživljanja, stisko, lahko pa tudi narišeš. Morda se lahko posnameš.... Vse to lahko narediš, v kolikor si iskreno pripravljena na pomoč.

Drugi o tem kaj rabiš ne bodo ugibali in razmišljali namesto tebe, to ni mogoče. Le ob pravih informacijah ti lahko odrasli, strokovnjaki nudijo pomoč. To velja tako za učitelje, pa kliničnega psihologa, psihiatra. Nikar ne imej v glavi misli - nikogar nočem obremenjevati, vem, da nimajo časa...To so popolnoma nekoristne misli. Učitelji, svetovalni delavci so na šolah za to, da spremljajo dijake ne samo pri učenju ampak tudi pri izzivih z odraščanjem. Na njihovo skrb v tvojem primeru kaže tudi dejstvo, da so, ker niso vedeli kako naj ti pomagajo, poskušali s pomočjo kliničnega psihologa. Verjamem, da te skrbi tudi kaj bodo rekli starši. Vprašaj pa se kako bodo morda reagirali v kolikor ne bodo vedeli nič in bodo o tvojih težavah izvedeli z zamikom. Bi se lahko počutili opeharjene, nevredne zaupanja.

Kaj meniš - se dogovoriva, da tako kot si svetovalnici Tosemjaz zaupala svoje težave, iskreno te zapišeš in te informacije posreduješ učitelju ali pa kliničnemu psihologu, h kateremu že hodiš? Morda jim kar sprintaš svoje zapise, ki si jih poslala nam.Tako se bo počasi začel rahljati krč v katerem si se znašla, lažje boš zadihala in poti za reševanje težav se bodo začele odpirati.

Držim pesti, da zbereš pogum in moč. Zelo te podpiram in radovedno čakam tvoj ponoven zapis. Velik objem.

Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Vrh