Ovira

Odgovori

Moški
Ženski
Neizbrano

BBKoda is Vklopljeno
[img] je vklopljen
[flash] je izključen
[url] je vklopljen
Smeški so izklopljeni

Pregled teme
   

Razširi pogled Pregled teme: Ovira

Re: Ovira

Napisal Peri::tsj » 25 Nov 2001 10:07

Takoj, ko bom imela možnost vam bom poslala SMS ali pa vas bom poklicala. Ves čas sem vas že hotela dobiti, pa ni in ni šlo, saj sem imela napačno številko. Dopisovala sem si z nekom drugim. Tisti pa se je dobesedno delal norca iz mene. Jaz pa sem že mislila, da se vi sploh nočete z menoj pogovarjati in, da se vam sploh ne sanja da sem vam pisala po forumu. Končno sem ugotovila, da se dopisujem z napačnim.

Vašega obiska v bolnici bi bila zelo vesela. Najti me verjetno ne bo težko, saj sem najbolj debela na oddelku.

Hvala za številko. Najprej sem jo dobila seveda od naLA. Prva številka je bila napačna in sem dobila enega gospoda, ki pa mi je nato dal drugo številko, ki pa sem si jo očitno narobe napisala. Zdaj upam, da imam pravo.

Zdaj vam pišem od doma, ker sem prišla za vikend domov. Naslednji bom pa kar tam ostala. Še enkrat vam hvala.

Peri

Re: Ovira

Napisal naLA::tsj » 19 Nov 2001 14:56

draga darinka;

naj ti jaz odgovorim tokrat namesto peri.peri je v bolnisnici v ljublani in koliko sem ji jaz povedala o vas, mislim da bi bila zelo srecna ce bi jo sli kaj obiskati.pisem pa vam namesto nje zato, ker ona v bolnisnici nima dostopa do interneta.jaz pa vam bom poslala njeno telefonsko stevilko.medve z peri sva se namrec ze pogovarjale o tem, kaj ce bi jo vi kaj obiskali, ker je cel teden tam sama, jaz pa nevem kolikokrat bom lahko sla k njej.

lep pozdrav, tina

Re: Ovira

Napisal odgovor svetovalke::tsj » 19 Nov 2001 07:13

Pozdravljena Peri,

upam, da Te bo pismo še dobilo, ker Ti nisem mogla prej odpisati. Če si se s psihiatrom dogovorila za sprejem na oddelek zaradi samomorilnih misli Ti predlagam še razgovor s svojim psihiatrom o poteku in načinu zdravljenja in ali je kakšna možnost za ambulantni način.
V bolnico nesi s seboj samo svoje osebne toaletne potrebščine, če boš imela lahko svoje perilo, boš uredila kasneje. Verjetno sprašuješ za potek zdravljenja kasneje ob motnajh hranjenja, kar sem razumela iz Tvojih vprašanj. Podrobnih informacij nimam, nihče Te pa ne bo na silo obravnaval. Terapija poteka bolj v psihološkem smislu.
Če greš na zdravljenje slučajno v Ljubljano, mi prosim po elektronski pošti sporoči, lahko me pokličeš tudi na GSM št. 041/332-055, če ga boš imela slučajno pri sebi. Z veseljem bi Te prišla obiskat in pozdravit in boš vsaj videla s kom si se pogovarjala.
Zaenkrat Ti želim veliko poguma, oglasi se in lep pozdrav!
Darinka
01 51 50 110

Re: Ovira

Napisal Peri::tsj » 16 Nov 2001 08:53

Zanima me kako poteka zdravljenje v takšnih bolnicah? Kaj sploh moram nesti s seboj? Me bodo kar naprej tehtali? Bodo zraven mene, ko bom mogla jesti?

Hvala za odgovore Peri

Re: Ovira

Napisal naLA::tsj » 14 Nov 2001 14:23

draga peri;
najprej te lepo pozdravljam in se ti zahvaljujem, ker si mi pisala.upam, da me razumes ampak maila raje ne bi napisala tu gor,.ampak mi pisi na moj mobi 041964218, poslji mi msg.no, danes sem pa bila jaz v pri zdravniku in sem se sla narocit k psihologu za prehranjevalne motnje.

upam,da mi bos cimprej pisala- mogoce pa se tudi vidiva kaj!
lp, tina

Re: Ovira-darinka

Napisal Peri::tsj » 14 Nov 2001 11:48

Draga naLA!

Če hočeš bi bila zelo vesela, če mi pišeš na moj email. Marsikaj bi se lahko pogovorile in si ena drugi stali ob strani.

Petra

Re: Ovira

Napisal Peri::tsj » 14 Nov 2001 11:44

Vidim, da ima ta naLA zelo podobne težave. Tudi jaz sem že doživela podobne opazke, da sem anoreksična, drugič, da sem bulimična. Ker sem junija hodila v šolo s plaščem, so mi rekli, da si naj oblečem še bundo. Odkrito povedano mi sploh ni bilo vroče, tako sem se pač boljše počutila. S plaščem sem zakrila svoje nagnusno telo.

Zdaj bi rada povedala, po eni strani kar veselo novico. V ponedeljek grem v bolnico. Tako sva se danes dogovorila s psihiatrom. Ne grem sicer še na oddelek z motnjami hranjenja, ker se moram tja sama prijaviti in je daljsa čakalna doba, zdaj grem en oddelek nižje, zaradi samomorilnih misli. Upam, da mi bo uspelo.

Strah me je zelo, vendar upam, da ga bom premagala.

Lep pozdarav Peri

Re: Ovira-darinka

Napisal naLA::tsj » 13 Nov 2001 17:52

draga darinka;

tokrat sem zasledila tvoje nasvete tukaj.ker mi se s casom vse kriza sem se odlocila, da ti na hitro pisem tukaj.oprosti, ker ti nisem prej pisala.upam,da nisi jezna name.vsi so jezni name- vsaj tako se mi zdi, v soli se izogibam vseh, kolikor se le da, da mi le nebi kdo tezil, zakaj nisem sla na malico in zakaj, tako pocasi jem kosilo, ki ga tako ali tako samo prebrskam, pojem pa ne!po soli so se zdaj se na veliko sirile govorice da sem bolimicna!zdaj ze to- pred enim tednom so me pa se imeli za anoreksicno.no- to so zaceli govorit , ko sem prisla v solo , okrog oci pa sem imela vse zilice popokane- pod ocmi,na vekaj in tudi po celu in licih.vem, da zaradi tega ker sem bruhala,...

rada bi umrla.

jaz ne zdrzim vec tega pritiska.cele dneve se ucim- zapomnin si ne nic.glava me boli,zebe me pa imam na sebi oblecenih vec puloverjev.darinka, jaz nocem vec zivet.pa se selili se bomo naslenji mesec, pa toliko testov....poleg vsega sem pa se se zdaj spet zredila cez vikend za 1,3 kilograma.ne rect sedaj da sem nora, ampak jaz se vec ne prenesem.

Re: Ovira

Napisal odgovor svetovalke::tsj » 13 Nov 2001 13:53

Pozdravljena, Peri.

Razmišljam, kako naj Ti v kratkem povem veliko stvari, kar ne gre, vendar so nujne. Poskusila jih bom strniti in odgovoriti s svojo izkušnjo.

Motnja hranjenja v katerikoli obliki je odvisnost. Vzroki za njen nastanek segajo v najzgodnejše otroštvo in so nastali zaradi motenega odnosa ali ravnanja staršev do otroka, kar je vplivalo na njegov nadaljnji čustveni in osebnostni razvoj. Ta razlaga naj zaenkrat zadostuje. Ob tem želim pojasniti, da so to podzavestni mehanizmi in niti slučajno ne kažejo na to, da starši ne bi imeli svojega otroka radi. Veš, večkrat starši v svoji največji ljubezni do otroka nehote naredimo kaj narobe. Ne, ker bi ne hoteli drugače, ampak ker ne znamo vsega. Zatorej jih po tej informaciji niti slučajno ne glej kot krivce, kar boš pozneje v pravi terapiji skupaj z njimi spoznala. V začetku je vse samo novo, nenavadno, povzroča jezo, užaljenost ali sram kogarkoli v tej povezavi.

To sem Ti razložila v upanju, da boš lahko počasi razumela, da je v zdravljenje potrebno vključiti starše, vsaj za mladostnike. Odrasli smo se morali pač sami reševati, ker ni bilo možno vključevati drugih. Zato Ti pišem iz osebne izkušnje. Uspela sem v življenju in iskreno želim pomagati drugim. Razumem stiske, preživela sem jih!

Namen zdravljenja je v prvi fazi sprejeti ukrepe za prvo pomoč in nato postopno nadaljevati gradnjo zdrave osebnosti in zdravih medsebojnih družinskih odnosov, da bo takšen mladostnik v nadaljnjem življenju sposoben pravilno reagirati na vse, kar ga čaka. To je dolg proces. So skupinska in individualna dela enkrat z mladostniki skupaj, drugič skupaj s starši, lahko v tedenski ali vikendski obravnavi. H gradnji osebnosti spada vzpostavitev ljubečega in spoštljivega odnosa do sebe, kar se Ti bo sedaj zdelo nemogoče. Ampak tako je. Zaenkrat sprejmi to kot resnico, od nekoga, ki je podobno situacijo preživel in veš, da je iskreno. Reci si, če je njemu ali njej uspelo, verjamem, da lahko tudi meni, zato se bom prepustila vodenju, ker sedaj drugega tako nisem sposobna. Postopoma boš začela stvari tudi razumevati.

Ali lahko zaupaš mami ali komu v družini? Poskusi si izboriti čas, da bi Te poslušala, prosi samo za to. Ne gre obtoževanje, samo nekaj minut, kratek čas naj bo s Teboj, četudi ne boš imela tisti trenutek kaj povedati. Počasi bosta vzpostavljali povezavo.

Moj nasvet iz prejšnjega pisma uporabi kot začetno prvo pomoč. Preberi kratko knjižico, ki jo je izdalo društvo »MUZA«, svetovalnica za motnje hranjenja v Ljubljani z naslovom: KO HRANA NI VEČ HRANA. Naslov društva je: Kongresni trg 1/I, soba 75, uradne ure sreda in četrtek od 13. – 14. ure, telefon: 01/425-0338, 041/545-597. Če jim pišeš ali jih po telefonu zaprosiš za knjižico, jo boš dobila. Lahko si jo izposodiš tudi v knjižnici. Na kratko je napisana o prehranskih motnjah, kasneje boš brala obširnejšo literaturo. Koristilo bi tudi Tvoji prijateljici, da Ti bo lažje v pomoč.

In še osebni nasvet: Ko Te bo zagrabil odpor do hrane, si odločno reci, četudi večkrat zaporedoma: "To hrano pred seboj bom pojedla, pa naj se zgodi, kar se mora…" Nato se koncentriraj, počasi nesi grižljaj v usta, premlevaj, pojej dol in čakaj, kaj se bo zgodilo. Nič! Nič se ne bo zgodilo! Ostala boš cela! Ob težavah z bruhanjem, globoko zadihaj. Pripravi in odloči se samo za majhen obrok. Če poješ nekaj grižljajev za začetek, si uspešna in SE TAKOJ POHVALI!

Imam še naslov za zdravljenje v Ljubljani, Zavod SANA VITA. Razmisli in sva v zvezi.

Lepo Te pozdravlja Darinka!

Re: Ovira

Napisal Peri::tsj » 13 Nov 2001 10:12

Hvala za tako lep nasvet. Bojim se, da v Ptuju, kjer živim, pa niti v Mariboru ni nobenih skupin za samopomoč ali kaj drugega. Je sicer skupina OA, vendar v to ne spadam, ker jaz ne jem tako kot oni. Bila sem že na tej skupini, tako da sem ugotovila, da ni zame. Bojim se, da takšne skupine za samopomoč ali zdravljenje pri psihiatru res niso dovolj. Čutim, da potrebujem kakšnega svetovalca ves čas zraven sebe. Prevečkrat sem sama. Kolikor sovražim, da mi nekdo gleda v krožnik, pa se mi zdi, da bi mi edino to lahko pomagalo. Z odvajali sem skoraj prenehala, vendar sem povečala bruhanje. Zavedam se da delam narobe, a vseeno to počnem. Sovražim se, sramujem se sama sebe. Nočem iti niti v šolo, med ljudi, ker me je sram; po drugi strani pa imam velike cilje, vendar ne prevelike. Rada bi prišla na medicino in vem, da to zmorem. Trenutno moja šola peša, ker velikokrat preveč utrujena, da bi se lahko učila. Zdaj tudi že dva dni nisem šla v šolo, ker se počutim tako nagnusno in me je sram.Imam prijateljice, vendar mi one ne morejo pomagati. Ali niso res tiste čisto prave ali pa zaradi njihove nemoči. Za eno zagotovo vem, da bi mi rada pomagala, ker me vspodbuja, tolaži, ko mi je hudo in me ne obtožuje za ta moja dejanja.

Vrh