Gremo na drink. Magar u tvoj šiht men je useen

Js tud nimam prjatlov uf že dolg
Posledično tud babe ne.

Nebi smel bit tolk pred kompom ampak je ok

Piš na g?mail tz1tz2tz3
Bomo šli u kakšn klub, da bi šu sam se mi debilno zdi ker sm ne-socialen. Odpiš jes rabm družbo

Odgovor svetovalke
_________________

Po mojem je tvoje delo res zanimivo, pestro, pravzaprav si v njem odkril nek širši smisel, morda tudi kot izziv za sanje, ki so čisto realne, življenjske. Oditi v Ameriko, npr. V času šolanja in študija je za to veliko možnosti, in če imaš nek določen cilj, ga je vsekakor moč doseči.

To, da te pohvalijo, in da so zlasti gostje zadovoljni s teboj, je še dodatna nagrada. Seveda pa s sodelavci ni vse enostavno, na tisto dekle, ki te žali, kar pozabi. Dekleta imajo čisto svoj okus, meni pa je tudi čudno, da nekdo nekoga proglasi za "glupega" kar tako, na pogled ali prvo izkušnjo. Pa saj veš, v življenju, vsepovsod srečaš dobronamerne osebe in tudi take, ki to niso.

Razmišljam, verjetno te je življenje v bolnišnicah kar zaznamovalo, čeprav si bil smejko, kot praviš. Borec. To ti je vzelo veliko energije, in to, da si zdaj bolj brezvoljen, morda včasih tudi depresiven, je verjetno povezano s tvojim otroštvom. Saj ni možno biti ves čas nabit z energijo in nasmejan, vse v življenju je nekako v ravnotežju. Sama sreča, da te je optimizem držal pokonci, ko je bilo to zate življenjskega pomena. Zdaj pa si skoraj že odrastel, in dejstvo, da greš spet v šolo v zvezi s stvarmi, ki te najbolj zanimajo, ti bo olajšalo vživljanje med vrstnike. Bodi to, kar si . Našel boš družbo zase, prepričana sem. Zdaj pa skoraj nimaš časa zanjo, delo in počitek, vmes glasba, za sprostitev, sanjarjenje. Ko te bo spet zamikalo brati, boš posegel tudi po knjigi.

Zobarja pa kar poišči, vsaj za kontrolo. Redki ljudje imajo naravno snežno bele biserne zobe, večinoma imamo razne odtenke od bež, rumenih do umazano belih, ne glede na čiščenje in vzdrževanje zob. Čeprav ne kadimo. Skrb za zobe je zelo pomembna, ne le zaradi lepega videza, zdravje se začne v ustih, kjer grizemo. Pa tudi bolečin pri zobarju ni več treba trpeti, če je kaj bolečega, dajo injekcijo. Tudi sama sem bila velik zajec, zdaj pa grem z lahkoto. Prav danes. No, ne z veseljem, če povem odkrito, vsekakor pa brez strahu.

Da zaključim, za danes: sanjajva naprej. Kdor nima želja, mu je življenje prazno. Ti jih imaš, torej si bogat. Uživaj v tem!

Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja

Delo je v gostinjstvu kjer je dosti turistvo je dosti dosadnih ljudi ampak je tudi zanimivih ki se znimi pogovarjam so iz celega sveta (Amerika, nemcija, avstralija itd itd) spoznavanje tujih ljudi mi je zanimivo in se rad znjimi pogovarjam ko ni prevelike guzve (mislil sem da bom biu len ampak pohvale sem dobil) ni problem delati moj najveci problem je ker ne cutim ljubezni od koga drugega ker se pocutim sam .. potem muska brez tega ko grem nekam sam nemorem ker me potem misli premagajo tako da pesmi mi med hojo nekam sam kar omaknejo misli.. musko vec ur na dan poslusam to je lahko bi se reklo del mene.. knjige vec ne berem nevem zakaj ker mi rata dosadno po njih (par let nazaj sem lahko roman prebral v dveh dneh zdaj nic vec) ko pridem domov zaigram kaj na racunalniku pojem nekaj in grem spat potem spet delat in spet isto ker nimam kaksnega prijatla da bi sla na pijaco v mojem mestu kar bi blo vredu ce bi.. sodelovka kar je mlajsa od mene me je prakticno rekla da sem glup in par drugih stvari kar mi delo znjo cist voljo v nic spravi .. delam kakor sem rekel da placam kaksen dolg in da si kaj koncno svojim denarjem kupim sebi.. solo sem si zbrau z racinalniki kar je nekaj zs cim sem se celo zivljenje ukvarjal znimi .. edino kar mi tudi malo drzi zivega je misel da bom gdaj sel v ameriko ce ne zivel usaj obiskati kar je nekaj kar sem bil “obseden” z od 5ega leta starosti (vem je cudno) sam to je ena od mojih najvecjih zelja.. nikoli nisem sanjal da i veliko denarja imel to me ne veseli veseli me da bi enkrat imel kaksno hiso druzino dovol dobro delo da lahko malo denarja porabim usake tolko kar tko to je zame sanjsko zivljenje ampam imam obcutek da tega nebo... kot otrok sem bil nonstop vesel nasmejan tudi ko sem bil v bolnici pa veliko cevi in aparatov okol mene iz mene zdaj pa ne depresiven grd rumene zobe (nekako imam “fobijo do zobarjev”) kar me je kar sram sam zto nic ne nrdim nevem zakaj.. mislim na smrt vsak dan al isto zato nic ne naredim... ker prihajam iz verne druzino nevem vec al verjam v to vero ali pa celo v boga... zgubljen sem v svojih mislih

Uspelo ti bo

Odgovor svetovalke
_________________

Zmenjeno, nič več ti ne bom omenjala strokovno pomoč psihologov, psihiatrov. Kot razumem, z njimi nimaš dobrih izkušenj.

Je že tako, da je vsak strokovnjak obenem tudi, ali pa najprej, človek. Z nekaterimi se ujamemo, najdemo stik, z drugimi spet ne. Ko smo občutljivi, krhki, je samo ena beseda, nepričakovana kretnja, telefon med našim pogovorom dovolj, da se nit povezanosti prekine, pretrga.

Torej ostajava v najinem poletnem pomenku. Tudi meni bi bilo ljubše, ko bi si dopisovala o bolj veselih doživetjih, o počitniških vtisih. Naj povem, da cenim tvojo odločitev, da delaš. Odkrito si priznal, da predvsem zaradi denarja. Da pomagaš družini. Spoštujem te, tebe osebno in tvojo odločitev. To je zrela, nesebična gesta. Tvoje delo tudi drugi prepoznajo kot dobro, uspešno, zlasti stranke. To šteje največ.

Zdaj samo sebe zalotim v ugibanju, na katerem podočju delaš? Je to gostinstvo, turizem? Pa pustiva to, naj ostane zastrto.

Kako preživljaš preostanek dneva, svoj prosti čas? Imaš kakšnega konjička ? Kaj bereš, poslušaš glasbo? Prav glasba močno vpliva na naše razpoloženje, pa branje tudi. Ko si na tleh, poišči glasbo, ki te dvigne. Ali preberi nekaj pesmi, ki imajo zate močno sporočilo.

Spraševanje o sebi, o smislu življenja, gre vedno v korak z odraščanjem, dozorevanjem. Brez velikih vprašanj, ki jih razrešujemo, ni velikih dejanj. In ti si močan, velik fant. Tako te vidim. Čakam na tvoj odziv.

Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja

Delo strankami ni problem pricakam jih ponavadi s nasmehom se pogovarjam z niimi ampak sodelovka pa nvm kaj se nisem js zato pohvale sem dobil kar ponavadi ne dobim... skratka se mi neda vec nic .. edina motivacija za delo je denar ker ni slaba placa.. d lahko pomagam doma.. nism vredn ziulenja ker se pocutim k d sem nicvreden (vem kqj boste rekl, najdi si psihijatra poisci pomoc itd itd sem ze. Preveckrat tole slisal)

Odgovor svetovalke
_________________

Razumem, čutim, kako se počutiš. Ampak velja, da se prikleneva na to stran, kjer je življenje, velja!

Si mislim, da je delo s strankami posebej naporno, v vročini in v poletnem času še bolj kot sicer.
Med ljudmi najdeš večino čisto v redu stranke, izjeme pa so ali zelo, preveč prijazne ali pa zelo zatežene, zoprne zlobne. Ko ti je težko, pomisli, da delaš za tiste povprečne in dobre. Ostali pa so vaja za trdnejše živce in vzdržljivost. Želim ti, da bi bilo tečnih strank vse manj. Včasih se jih da razorožiti tako, da situacijo obrneš na zabavno, hudomušno stran. Poskusi. Ob delu si najdi način, da se sprostiš in se imaš kolikor je mogoče lepo, v redu. Sam naveži kakšen pogovor, s sodelavci ali strankami. Naredi še kaj več, kot ti rečejo. Razmišljaj, kaj je moč izboljšati. Bodi ustvarjalen in poišči smisel svojega dela. S časom ti bo lažje, obvladal boš rutino in zato lažje poiskal v delu tisto več, kar osmisli naše delo.

Boš imel vendarle kaj odmora, počitnic? Z domačimi vsaj? Poskusi si tako organizirati, da boš do jeseni, ko greš spet v šolo, napolnjen z voljo in energijo. Praviš, da si se ga na rojstnem dnevu napil in ti ni bilo v redu, te pa še mika ponoviti, najbrž zato, ker si takrat pozabil na svoje notranje stiske in boje. A saj veš, ko se strezniš, so vse stiske še močnejše. Omama, kakršnakoli, ne rešuje ničesar. Si že razmislil, da bi poiskal pomoč v živo, psihologa, morda psihiatra? Ali pa ju že obiskuješ, pa morda ne moreš navezati dobrega stika, zaupanja. Razmišljam, da ti bo jeseni, ob ponovnem všolanju, takšna opora dobrodošla, morda nujna. Si dobro premislil, kateri program šolanja boš nadaljeval? Vzemi si čas zase, po delu, in vzemi svojo usodo v svoje roke. Reci si, nisem izguba, hočem in zmorem. Ker jaz vem, sem trdno prepričana, nekako te čutim, da je tako. Iz fanta preraščaš v moža, odločno vzemi svoje življenje v svoje roke in ne prepuščaj ga "usodi" ali kakor že imenujemo nekaj, kar se zdi, da je izven nas, nad nami in da nas vodi. Nič te ne vodi, nikjer ni zapisano, da si "luzer". Vse je odvisno od tebe samega. Najbolj. Tu in tam seveda tudi od sreče in naključij, a tudi takrat je odločilno to, kar hočeš, zmoreš ti sam.

Zaupam vate in tu sem, da greva skupaj naprej.

Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja

Hvala vsem na odg.

Sej nimam kej vec napisat samo to da pocasi obupavam nad delom (ceprav delam vse kar mi recejo da naredim in stojim po 8 ur) nimam nobenega prijatla tuki cisto nobenega.. za samomor so misli se zmeraj ampak to so samo to .. misli.. mislim kako bi bilo bolje ce me nebi bilo ker nikoli nic nisem naredil kakor sem ze rekel ... tudi Peachy se zahvaljujem na odg .. ker noben nikoli ni neki tazga reku... objemi so itak redka stvar v mojem zivljenju.. bil sem na rojstnem dnevu eden dan se ga prevec napil kar ni bilo zabavno.. ceprov me se zmeraj mika na to.. nevem vec kaj res ne.. al da umrem al da grem naprej... ker po eni strani sem ze mrtev ... prasam sebe zakaj sem tuki ko tuki ni nic zame nit od mene drugim... skoraj sem se skregal s stranko ker je tezila za ceno ceprav jaz jih ne dekam nevem vec kaj nej res ne... hvala

Hej :)

Vem, da ti tole ne bo nic pomagalo ampak vseeno... Tvoje pismo me je spravilo v jok... prevec bolecine imas v sebi in ce bi te poznala v zivo bi te tako mocno objela, da bi vsaj za par minjt pozabil na vse. Nisi sam. Ce ne drugega, imas nas tukaj. Z veseljem se pogovarjam s tabo. To, da bos sel ponovno v solo po dolgem izostanku je super. Vem, da te skrbi ampak nasel bos prijatelje. In uspelo ti bo, ker cutim, da si super fant. Ne morem verjeti, da sva istih let in je v tebi toliko bolecine. Prosim te, res, prosim, ne razmisljaj o samomoru. Tako veliko stvari je za katere je vredno ziveti. Obljubim.

Upam, da se kaj napises. ❤️

Odgovor svetovalke
_________________

Hvala, vse bližje sva si, in res mi je v veselje "klepetati" s teboj. Zapisal si, kako se počutiš, kaj čutiš in kako tvoja čustva obvladuje razum. Česa vse ne maraš (zlasti sebe in vse, kar je povezano s teboj) in o čem sanjaš. To, da imaš sanje, želje, je najpomembnejše.
in da razčistiva kar takoj: USPELO TI BO ! Tu sem zato, da sem s teboj, da bova skupaj. Nisi sam. In močno, iskreno zaupam vate.

Ob tvojem razmišljanju se mi je utrnilo tole:
1. Kar se tiče verovanja v Boga, boga, kakršnega koli, kateri koli veroizpovedi, sem sama v večnih dvomih. Ne vem, ali obstoji in tudi ne morem trditi, da ga ni. Verjemem pa, da veljajo neka pravila, na svetu, v vsemirju, ki jih lahko imenujemo naravni red. Poletju sledi jesen, sledi zima in pomlad. Rodimo se, živimo, rastemo, se staramo in preminemo. Kaj je potem ? Kdo ve. Morda to skrivnost odkrijemo, nekoč. Ali pa tudi ne. Na mnoga vprašanja ne najdemo odgovorov. Ni en sam odgovor, ene resnice. Živimo zato, da se učimo. Da UŽIVAMO življenje, In ga spoznavamo.

2. Ti sam se v življenju odločaš, v kaj verjameš. Katera načela in pravila sprejemaš. To, da se dobro vrača z dobrim, načeloma drži. Pa vendar, ko o sebi razmišljaš, da si preveč prijazen, se ob tem zamislim. Težko rečeš NE, če ti kaj ne ustreza, ti ni všeč? Potem pa se sekiraš in se kriviš, trpiš ti sam. Premisli, kdaj je NE edini pravi odgovor. Uporabi ga kdaj. Povej svoje mnenje o čem, kar čutiš, da ni prav. Postavi se zase. Ne dovoli, da te drugi brez razloga ponižujejo, te izkorišččajo. Ne moreš vedno vsem ustreči. Prav je, da si do drugih obziren, prijazen; a če od njih naletiš na neustrezno reakcijo, odločno pokaži in povej, da ti to ni prav.

3. Ne bom te tolažila, da si še mlad za intimne odnose, da je pred teboj še vse življenje. Si v letih, ko večina že ima spolne izkušnje, ne pa vsi. Tu smo spet pri statistiki. Je pa znano, da se mladi raje bolj hvalijo, hvalisajo kot priznajo, kako jim je na tem področju. Sam si izkusil, da je plačana intima dvorezna, prazna. Običajno se dogajajo priložnosti, ko jih ne načrtujemo. Ali pa, ko navežemo res dobro in trdno prijateljstvo, ki potem spontano preraste v tisto več. Zaupanje, tovarištvo, ljubezen. Zato izkoristi vsako priložnost, ko greš z vrstniki ven. Na zabavo, žur. Ali še raje na izlet, s kolesi v naravo. V hribe. Bodi več zunaj, med ljudmi kot pred računalnikom. Vključi se v kakšno dejavnost, ki te veseli, tudi tako boš lažje spoznal več priložnosti. Ne zapiraj se v svojo sobo. Pojdi v naravo. Sam, s psom, če ga imaš. Pasji prijatelji se hitro povežejo med seboj. Res pa je, da je pes velika odgovornost. Zanjo moraš biti zrel. Skrbeti za psa je tako kot imeti otroka, prav zares. Govorim iz lastne izkušnje.

4. Vem, da boš zdržal pri delu, ki ga opravljaš. Vzemi ga kot posebno učno obdobje zase. Opazuj sebe in druge. Bodi vztrajen. Ne preveč prijazen, ravno prav. Pokaži in dokaži, da si zaupanja vreden delavec, sodelavec. Odideš in zapustiš delo lahko samo enkrat. Zmagovalec si, ko vztrajaš in izpelješ zastavljeno delo do zaključka. Prepričana sem, da si se za delo odločil sam, zavestno in z določenim namenom. Da dokažeš sebi, da zmoreš.

5. Jeseni pa spet v šolo, med vrstnike, ki bodo mlajši. Upam, da je tvoje zdravje ob vsem, kar si preživljal zadnja leta, v redu in stabilno. Ne vem, za kakšen poklic se odločaš, kaj te veseli. Če je v povezavi s tem, kar delaš zdaj, lahko pri sebi razčistiš, kaj v resnici želiš početi v življenju. Kaj te iskreno veseli. To niso ne vem kakšne visoke zamisli, cilji. Si bolj za rutino, mirno ponavljajoče delo ali za bolj ustvarjalno, dinamično? Te veseli delo z ljudmi ali raje delaš s stvarmi, predmeti? Si dober v pogajanjih, načrtovanjih ali bolj v izvajanju nalog? Vem, vrnitev v šolo je zahtevna naloga, in nujna. Poglej na spletu možnost nadaljevanja šolanja v tako imenovanih programih projektnega učenja za mlade, ki je namenjena mladim do 26. leta starosti. Posebej tistim, ki so - zaradi različnih razlogov - prekinili redno šolanje. Več informacij dobiš tudi na Zavodu za zaposlovanje. Čas do jeseni je kot naročen, da sam zase najdeš, sooblikuješ poti, ki vodijo naprej.

Ves ta čas sem ti na voljo za spletni klepet, z veseljem in zaupanjem vate. Uspelo ti bo. Ker si to TI, moj prijetni sogovornik!

Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja