Napisal Uredništvo » 10 Okt 2019 12:09
Odgovor svetovalke
________________
Vesela sem tvojega odziva ! Nič se ne opravičuj, razumljivo je, da te šola vsa posrka in včasih je morda celo prav, da nimamo dovolj časa za brskanje po sebi.
Zaradi oddaljenosti do šole veliko časa porabiš za pot do šole, doma ti tako ostane zelo malo časa celo za učenje, kaj šele za kaj drugega. Poskrbi, da imaš čas za počitek, za primerne obroke, da boš opremljen za napore, kar šolanje v tako oddaljenem kraju vsekakor je. Ne nazadnje, čuvaj svoje zdravje, ki je, kot vem iz tvojih pisem, krhko in ranljivo. Bodi prizanesljiv do staršev, ki se trudita biti ti v oporo, in po svojih močeh jima pomagaj, izrazi jima zahvalo. Ko te kaj skrbi, tudi v zvezi s šolo, jima povej. Pogovarjajte se. Učite se pogovarjati o tem, kaj čutite, kaj imate radi, kaj pogrešate, kaj vas skrbi. Načrtujte skupna opravila in tista, ki nekako pripadajo vsakemu od vas. Tvoje močno in prvo opravilo je seveda vse v zvezi s šolanjem, brez dvoma.
Ko praviš, da se med sošolci dobro počutiš, da imaš med njimi več energije, optimizma - vse to kaže, kako pomembno je, da si se vrnil v šolo in da željo, da se spet zaposliš, odložiš za par let. Vem, ni prijetno, ko nimaš več svojih prihodkov, ampak morda pa lahko dobiš kakšno štipendijo ? Pojdi na Center za socialno delo, ali jih pokliči, in se informiraj, kakšen je postopek za pridobitev štipendije. Če si morda to šolsko leto zamudil, pa za naslednje leto. Morda so na voljo tudi kadrovske štipendije, poišči informacije na Zavodu za zaposlovanje ali se obrni na kakšno podjetje, zasebnika, ki zaposluje kader s takšno izobrazbo, za katero se šolaš. Glede na to, da se spet redno šolaš, ti pripada tudi t.i. otroški dodatek. Vlogo prav tako daš na Center za socialno delo, upošteva se premoženjsko stanje družine, a kot razumem tvojo domačo situacijo, v tem ne vidim ovire. Pomembno je, da se učiš poskrbeti sam zase. Zakonodaja je zdaj takšna, da moraš za vsako pravico zaprositi sam.
Doma se počutiš bolj utesnjen, potlačen. Prerasel si domače okvire, radoveden si, vleče te v svet, v družbo vrstnikov in prav je tako. Prepričana sem, da boš našel zase najustreznejšo pot, ki bo v tebi vzpostavila ravnovesje. Zavedaš se, da je tvoje šolanje nujna podlaga za kasnejšo osamosvojitev, iskanje priložnosti za delo, s čemer si se že spopadel in tudi dobro izkazal. A v prihodnosti boš s končanim šolanjem imel tudi možnosti izbire, odprte poti za morebitni kasnejši študij, lahko tudi ob delu. Kot se spomnim, sva enkrat že načenjala to temo. Šolanje ni le učenje za nek poklic, pač pa tudi učenje o sebi, o drugih, o svetu. Učenje pomeni osebno spreminjanje, v odnosu do sebe, do domačih, do drugih.
Vsakokrat sem vesela klepeta s teboj, čutim, da si od poletja veliko postoril zase. Dozorevaš v imenitnega mladega moža, ponosna sem nate. Če boš želel, si lahko kadarkoli piševa, da ostaneva v stiku.
Naj te spremlja sreča!
Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja
Odgovor svetovalke
________________
Vesela sem tvojega odziva ! Nič se ne opravičuj, razumljivo je, da te šola vsa posrka in včasih je morda celo prav, da nimamo dovolj časa za brskanje po sebi.
Zaradi oddaljenosti do šole veliko časa porabiš za pot do šole, doma ti tako ostane zelo malo časa celo za učenje, kaj šele za kaj drugega. Poskrbi, da imaš čas za počitek, za primerne obroke, da boš opremljen za napore, kar šolanje v tako oddaljenem kraju vsekakor je. Ne nazadnje, čuvaj svoje zdravje, ki je, kot vem iz tvojih pisem, krhko in ranljivo. Bodi prizanesljiv do staršev, ki se trudita biti ti v oporo, in po svojih močeh jima pomagaj, izrazi jima zahvalo. Ko te kaj skrbi, tudi v zvezi s šolo, jima povej. Pogovarjajte se. Učite se pogovarjati o tem, kaj čutite, kaj imate radi, kaj pogrešate, kaj vas skrbi. Načrtujte skupna opravila in tista, ki nekako pripadajo vsakemu od vas. Tvoje močno in prvo opravilo je seveda vse v zvezi s šolanjem, brez dvoma.
Ko praviš, da se med sošolci dobro počutiš, da imaš med njimi več energije, optimizma - vse to kaže, kako pomembno je, da si se vrnil v šolo in da željo, da se spet zaposliš, odložiš za par let. Vem, ni prijetno, ko nimaš več svojih prihodkov, ampak morda pa lahko dobiš kakšno štipendijo ? Pojdi na Center za socialno delo, ali jih pokliči, in se informiraj, kakšen je postopek za pridobitev štipendije. Če si morda to šolsko leto zamudil, pa za naslednje leto. Morda so na voljo tudi kadrovske štipendije, poišči informacije na Zavodu za zaposlovanje ali se obrni na kakšno podjetje, zasebnika, ki zaposluje kader s takšno izobrazbo, za katero se šolaš. Glede na to, da se spet redno šolaš, ti pripada tudi t.i. otroški dodatek. Vlogo prav tako daš na Center za socialno delo, upošteva se premoženjsko stanje družine, a kot razumem tvojo domačo situacijo, v tem ne vidim ovire. Pomembno je, da se učiš poskrbeti sam zase. Zakonodaja je zdaj takšna, da moraš za vsako pravico zaprositi sam.
Doma se počutiš bolj utesnjen, potlačen. Prerasel si domače okvire, radoveden si, vleče te v svet, v družbo vrstnikov in prav je tako. Prepričana sem, da boš našel zase najustreznejšo pot, ki bo v tebi vzpostavila ravnovesje. Zavedaš se, da je tvoje šolanje nujna podlaga za kasnejšo osamosvojitev, iskanje priložnosti za delo, s čemer si se že spopadel in tudi dobro izkazal. A v prihodnosti boš s končanim šolanjem imel tudi možnosti izbire, odprte poti za morebitni kasnejši študij, lahko tudi ob delu. Kot se spomnim, sva enkrat že načenjala to temo. Šolanje ni le učenje za nek poklic, pač pa tudi učenje o sebi, o drugih, o svetu. Učenje pomeni osebno spreminjanje, v odnosu do sebe, do domačih, do drugih.
Vsakokrat sem vesela klepeta s teboj, čutim, da si od poletja veliko postoril zase. Dozorevaš v imenitnega mladega moža, ponosna sem nate. Če boš želel, si lahko kadarkoli piševa, da ostaneva v stiku.
Naj te spremlja sreča!
Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja