Odgovor svetovalke
________________

Vesela sem tvojega odziva ! Nič se ne opravičuj, razumljivo je, da te šola vsa posrka in včasih je morda celo prav, da nimamo dovolj časa za brskanje po sebi.

Zaradi oddaljenosti do šole veliko časa porabiš za pot do šole, doma ti tako ostane zelo malo časa celo za učenje, kaj šele za kaj drugega. Poskrbi, da imaš čas za počitek, za primerne obroke, da boš opremljen za napore, kar šolanje v tako oddaljenem kraju vsekakor je. Ne nazadnje, čuvaj svoje zdravje, ki je, kot vem iz tvojih pisem, krhko in ranljivo. Bodi prizanesljiv do staršev, ki se trudita biti ti v oporo, in po svojih močeh jima pomagaj, izrazi jima zahvalo. Ko te kaj skrbi, tudi v zvezi s šolo, jima povej. Pogovarjajte se. Učite se pogovarjati o tem, kaj čutite, kaj imate radi, kaj pogrešate, kaj vas skrbi. Načrtujte skupna opravila in tista, ki nekako pripadajo vsakemu od vas. Tvoje močno in prvo opravilo je seveda vse v zvezi s šolanjem, brez dvoma.

Ko praviš, da se med sošolci dobro počutiš, da imaš med njimi več energije, optimizma - vse to kaže, kako pomembno je, da si se vrnil v šolo in da željo, da se spet zaposliš, odložiš za par let. Vem, ni prijetno, ko nimaš več svojih prihodkov, ampak morda pa lahko dobiš kakšno štipendijo ? Pojdi na Center za socialno delo, ali jih pokliči, in se informiraj, kakšen je postopek za pridobitev štipendije. Če si morda to šolsko leto zamudil, pa za naslednje leto. Morda so na voljo tudi kadrovske štipendije, poišči informacije na Zavodu za zaposlovanje ali se obrni na kakšno podjetje, zasebnika, ki zaposluje kader s takšno izobrazbo, za katero se šolaš. Glede na to, da se spet redno šolaš, ti pripada tudi t.i. otroški dodatek. Vlogo prav tako daš na Center za socialno delo, upošteva se premoženjsko stanje družine, a kot razumem tvojo domačo situacijo, v tem ne vidim ovire. Pomembno je, da se učiš poskrbeti sam zase. Zakonodaja je zdaj takšna, da moraš za vsako pravico zaprositi sam.

Doma se počutiš bolj utesnjen, potlačen. Prerasel si domače okvire, radoveden si, vleče te v svet, v družbo vrstnikov in prav je tako. Prepričana sem, da boš našel zase najustreznejšo pot, ki bo v tebi vzpostavila ravnovesje. Zavedaš se, da je tvoje šolanje nujna podlaga za kasnejšo osamosvojitev, iskanje priložnosti za delo, s čemer si se že spopadel in tudi dobro izkazal. A v prihodnosti boš s končanim šolanjem imel tudi možnosti izbire, odprte poti za morebitni kasnejši študij, lahko tudi ob delu. Kot se spomnim, sva enkrat že načenjala to temo. Šolanje ni le učenje za nek poklic, pač pa tudi učenje o sebi, o drugih, o svetu. Učenje pomeni osebno spreminjanje, v odnosu do sebe, do domačih, do drugih.

Vsakokrat sem vesela klepeta s teboj, čutim, da si od poletja veliko postoril zase. Dozorevaš v imenitnega mladega moža, ponosna sem nate. Če boš želel, si lahko kadarkoli piševa, da ostaneva v stiku.

Naj te spremlja sreča!

Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja

Pozdrav,

Jaz se tudi opravicujem ker mi je dolgo trajalo za odpisat saj nimam vec cajta zase ker ustanem ob 04:30 zjutri in pridem domov ob 17 ker je prevozov premalo saj zivim 60km od sole

Sola zaenkrat je uredu profi so boljsi od presnje sole z razredom se vec ali majn razumem tesko mi je ampak nimam kaj opazam da ko sem med sosolci sem bolj “dobre volje” in me tolko ne briga samo doma je malo vec drugace k da sem brez emocij ene prakrat je bilo tudi v soli ampak to po ksni urci gre stran nevem pocutim se drug clovek doma kot z ljudmi nevem zakaj

Hotel sem it delat a starsi so rekel da naprej solo koncam pol naj razmislam o delu kar je prav ampak zdaj sem se navadil s svojim denarjem in mi me krneki jih sprasavat za denar njih ko ga nebom vec imel

Hvala ker ste tok cajta poslusal in da ste vzeli si cajt odpisat

Odgovor svetovalke
_________________

Opravičujem se ti za zamudo pri odzivu na tvoje zadnje sporočilo. Včasih pride v življenju kaj nepredvidenega, kar nas ustavi.

Kar se me je v tvojem sporočilu posebej dotaknilo, je misel "ne želim v življenju samo delat in potem umret, hočem, da ima življenje smisel..." To je misel, ki kaže na tvojo zrelost. Veš, česa nočeš in veš, da moraš poiskati smisel življenja. Pravzaprav si ga boš oblikoval sam, še bolje v družbi tistih, ki ste/si boste blizu. Vsakdo si smisel življenja predstavlja po svoje, v teku življenja se ta smisel tudi spreminja. A vendar ostaja neka rdeča nit.

Zdaj si že zajadral spet v šolski ritem. Verjetno ni enostavno. Je pa zanesljivo priložnost, da spoznaš nove vrstnike, da se posvetiš samemu sebi, svojim interesom. Za vse to med delom ni bilo časa. Zdaj si ga vzemi. Postopoma boš oblikoval odgovore na vprašanja, ki te mučijo. O smislu življenja, o tem, kdo si in kaj hočeš, zmoreš. Iskanja niso enostavna. Zahtevajo trdo delo in zaupanje, potrpljenje. Bodi ponosen nase. Nisi bil v šoli, a te je delo naučilo marsičesa, kar drugi še ne znajo, ne vedo. S prihranki si pomagal družini vrniti dolg. Pripadaš ji in družina te podpira. Zaupa ti. Ti zaupaj sebi. Imeniten fant si. Veselim se tvojega odziva.

Lep pozdrav,
Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja

Zivijo po enem mescu pisem nazaj .. kar hitr je slo saj nisem meu cajta zase samo delo nonstop 600e od place sem mogel dat zaradi druzinskega dolga cez par dni sola in moj rd ampak cudno mi je ker zivlenje je se zmer v (se opravicujem na izrazu) istem sranju kot prej.. zivlenje mo je cudno ker osebno nocem celo zivlenje samo delat in nakoncu kar umret hocem d zivlenje ima smisel da lahko mam cajt zase da lahko uzivam da imam nekoga blizu a nic od tega se ne prikaze... nevem vec kaj naj

Gremo na drink. Magar u tvoj šiht men je useen

Js tud nimam prjatlov uf že dolg
Posledično tud babe ne.

Nebi smel bit tolk pred kompom ampak je ok

Piš na g?mail tz1tz2tz3
Bomo šli u kakšn klub, da bi šu sam se mi debilno zdi ker sm ne-socialen. Odpiš jes rabm družbo

Odgovor svetovalke
_________________

Po mojem je tvoje delo res zanimivo, pestro, pravzaprav si v njem odkril nek širši smisel, morda tudi kot izziv za sanje, ki so čisto realne, življenjske. Oditi v Ameriko, npr. V času šolanja in študija je za to veliko možnosti, in če imaš nek določen cilj, ga je vsekakor moč doseči.

To, da te pohvalijo, in da so zlasti gostje zadovoljni s teboj, je še dodatna nagrada. Seveda pa s sodelavci ni vse enostavno, na tisto dekle, ki te žali, kar pozabi. Dekleta imajo čisto svoj okus, meni pa je tudi čudno, da nekdo nekoga proglasi za "glupega" kar tako, na pogled ali prvo izkušnjo. Pa saj veš, v življenju, vsepovsod srečaš dobronamerne osebe in tudi take, ki to niso.

Razmišljam, verjetno te je življenje v bolnišnicah kar zaznamovalo, čeprav si bil smejko, kot praviš. Borec. To ti je vzelo veliko energije, in to, da si zdaj bolj brezvoljen, morda včasih tudi depresiven, je verjetno povezano s tvojim otroštvom. Saj ni možno biti ves čas nabit z energijo in nasmejan, vse v življenju je nekako v ravnotežju. Sama sreča, da te je optimizem držal pokonci, ko je bilo to zate življenjskega pomena. Zdaj pa si skoraj že odrastel, in dejstvo, da greš spet v šolo v zvezi s stvarmi, ki te najbolj zanimajo, ti bo olajšalo vživljanje med vrstnike. Bodi to, kar si . Našel boš družbo zase, prepričana sem. Zdaj pa skoraj nimaš časa zanjo, delo in počitek, vmes glasba, za sprostitev, sanjarjenje. Ko te bo spet zamikalo brati, boš posegel tudi po knjigi.

Zobarja pa kar poišči, vsaj za kontrolo. Redki ljudje imajo naravno snežno bele biserne zobe, večinoma imamo razne odtenke od bež, rumenih do umazano belih, ne glede na čiščenje in vzdrževanje zob. Čeprav ne kadimo. Skrb za zobe je zelo pomembna, ne le zaradi lepega videza, zdravje se začne v ustih, kjer grizemo. Pa tudi bolečin pri zobarju ni več treba trpeti, če je kaj bolečega, dajo injekcijo. Tudi sama sem bila velik zajec, zdaj pa grem z lahkoto. Prav danes. No, ne z veseljem, če povem odkrito, vsekakor pa brez strahu.

Da zaključim, za danes: sanjajva naprej. Kdor nima želja, mu je življenje prazno. Ti jih imaš, torej si bogat. Uživaj v tem!

Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja

Delo je v gostinjstvu kjer je dosti turistvo je dosti dosadnih ljudi ampak je tudi zanimivih ki se znimi pogovarjam so iz celega sveta (Amerika, nemcija, avstralija itd itd) spoznavanje tujih ljudi mi je zanimivo in se rad znjimi pogovarjam ko ni prevelike guzve (mislil sem da bom biu len ampak pohvale sem dobil) ni problem delati moj najveci problem je ker ne cutim ljubezni od koga drugega ker se pocutim sam .. potem muska brez tega ko grem nekam sam nemorem ker me potem misli premagajo tako da pesmi mi med hojo nekam sam kar omaknejo misli.. musko vec ur na dan poslusam to je lahko bi se reklo del mene.. knjige vec ne berem nevem zakaj ker mi rata dosadno po njih (par let nazaj sem lahko roman prebral v dveh dneh zdaj nic vec) ko pridem domov zaigram kaj na racunalniku pojem nekaj in grem spat potem spet delat in spet isto ker nimam kaksnega prijatla da bi sla na pijaco v mojem mestu kar bi blo vredu ce bi.. sodelovka kar je mlajsa od mene me je prakticno rekla da sem glup in par drugih stvari kar mi delo znjo cist voljo v nic spravi .. delam kakor sem rekel da placam kaksen dolg in da si kaj koncno svojim denarjem kupim sebi.. solo sem si zbrau z racinalniki kar je nekaj zs cim sem se celo zivljenje ukvarjal znimi .. edino kar mi tudi malo drzi zivega je misel da bom gdaj sel v ameriko ce ne zivel usaj obiskati kar je nekaj kar sem bil “obseden” z od 5ega leta starosti (vem je cudno) sam to je ena od mojih najvecjih zelja.. nikoli nisem sanjal da i veliko denarja imel to me ne veseli veseli me da bi enkrat imel kaksno hiso druzino dovol dobro delo da lahko malo denarja porabim usake tolko kar tko to je zame sanjsko zivljenje ampam imam obcutek da tega nebo... kot otrok sem bil nonstop vesel nasmejan tudi ko sem bil v bolnici pa veliko cevi in aparatov okol mene iz mene zdaj pa ne depresiven grd rumene zobe (nekako imam “fobijo do zobarjev”) kar me je kar sram sam zto nic ne nrdim nevem zakaj.. mislim na smrt vsak dan al isto zato nic ne naredim... ker prihajam iz verne druzino nevem vec al verjam v to vero ali pa celo v boga... zgubljen sem v svojih mislih

Uspelo ti bo

Odgovor svetovalke
_________________

Zmenjeno, nič več ti ne bom omenjala strokovno pomoč psihologov, psihiatrov. Kot razumem, z njimi nimaš dobrih izkušenj.

Je že tako, da je vsak strokovnjak obenem tudi, ali pa najprej, človek. Z nekaterimi se ujamemo, najdemo stik, z drugimi spet ne. Ko smo občutljivi, krhki, je samo ena beseda, nepričakovana kretnja, telefon med našim pogovorom dovolj, da se nit povezanosti prekine, pretrga.

Torej ostajava v najinem poletnem pomenku. Tudi meni bi bilo ljubše, ko bi si dopisovala o bolj veselih doživetjih, o počitniških vtisih. Naj povem, da cenim tvojo odločitev, da delaš. Odkrito si priznal, da predvsem zaradi denarja. Da pomagaš družini. Spoštujem te, tebe osebno in tvojo odločitev. To je zrela, nesebična gesta. Tvoje delo tudi drugi prepoznajo kot dobro, uspešno, zlasti stranke. To šteje največ.

Zdaj samo sebe zalotim v ugibanju, na katerem podočju delaš? Je to gostinstvo, turizem? Pa pustiva to, naj ostane zastrto.

Kako preživljaš preostanek dneva, svoj prosti čas? Imaš kakšnega konjička ? Kaj bereš, poslušaš glasbo? Prav glasba močno vpliva na naše razpoloženje, pa branje tudi. Ko si na tleh, poišči glasbo, ki te dvigne. Ali preberi nekaj pesmi, ki imajo zate močno sporočilo.

Spraševanje o sebi, o smislu življenja, gre vedno v korak z odraščanjem, dozorevanjem. Brez velikih vprašanj, ki jih razrešujemo, ni velikih dejanj. In ti si močan, velik fant. Tako te vidim. Čakam na tvoj odziv.

Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja

Delo strankami ni problem pricakam jih ponavadi s nasmehom se pogovarjam z niimi ampak sodelovka pa nvm kaj se nisem js zato pohvale sem dobil kar ponavadi ne dobim... skratka se mi neda vec nic .. edina motivacija za delo je denar ker ni slaba placa.. d lahko pomagam doma.. nism vredn ziulenja ker se pocutim k d sem nicvreden (vem kqj boste rekl, najdi si psihijatra poisci pomoc itd itd sem ze. Preveckrat tole slisal)