Uporaba solarijev in zaščita pred soncem pozimi

Kako je z obiskovanjem solarijev v kozmetične namene?

Uporabo solarijev v kozmetične namene odsvetujemo vsem, še zlasti pa mlajšim od 18 let!

 

 

Zima je tudi čas maturantskih plesov in zabav, ko se marsikatera maturantka odloča o obisku solarija. Uporabo solarijev v kozmetične namene mladostnicam in mladostnikom odsvetujemo.

Nekaj dejstev glede zagorelosti in uporabe solarijev:

  • Veliko ljudi še vedno zmotno misli, da je porjavela polt znak zdravja, da je umetno sončenje varnejše od naravnega, da nam porjavela polt, pridobljena v solariju, zagotovi brezskrbno poletno izpostavljanje soncu ter, da je za tvorbo vitamina D v telesu potrebno namerno dolgotrajno izpostavljanje UV sevanju. Ta prepričanja so neutemeljena.

Zdrave zagorelosti ni. Zagorelost zaradi UV sevanja je znak poškodbe kože. Koža se s tvorbo kožnega barvila brani pred škodljivim delovanjem UV sevanja (poškodbo DNK).

UV sevanje solarijev ima enake škodljive vplive na zdravje kot sončno UV sevanje.

Varne meje izpostavljenosti UV sevanju v solarijih ni.

Škodljivi učinki odtehtajo ugodne učinke uporabe solarijev, kot je tvorba D vitamina. Prav tako uporaba solarijev za tvorbo D vitamina ni potrebna, saj so dostopni drugi viri D vitamina.

  • V Sloveniji je glede na sedanjo zakonodajo uporaba solarijev osebam, mlajšim od 18 let, odsvetovana. Mnoge države v EU (npr. Avstrija, Belgija, Finska, Nemčija, Italija, Francija …) in v ZDA so v zakonodaji v preventivne namene že sprejele prepoved uporabe solarijev osebam, mlajšim od 18 let, med tem ko je uporaba solarijev v Braziliji in Avstraliji v namene pridobivanja zagorele polti prepovedana, tako za mlade kot za odrasle.
  • Svetovna zdravstvena organizacija (angl. World Health Organization) priporoča, da nobena oseba, mlajša od 18 let, ne uporablja solarijev.

 

Več informacij:

UV sevanje in zdravje, dostopno na: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/uv_sevanje_in_zdravje_12042017.pdf

Uporaba solarijev med dijaki, zanimivosti iz raziskave, dostopno na: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/rezultati_ankete.pdf

 

Pred soncem se moramo zaščititi tudi pozimi

Na prostem je zaščito pred UV sevanjem potrebno  izvajati zlasti na smučanju in/ali v hribih oz. visokogorju, saj se moč sončnega UV sevanja povečuje tako z naraščanjem nadmorske višine kot zaradi odboja od snega, leda in drugih trdnih površin (npr. skale).

 

Na smučanju oz. v hribih in visokogorju naj bosta obvezen in redno uporabljan del ustrezne zimske opreme:

  •  sončna očala ustrezne kakovosti (CE, UV 400) in oblike, ki onemogoča stranski prehod sončnega sevanja v oči;
  • krema za zaščito pred soncem z visokim sončnim zaščitnim faktorjem (SZF več kot 30) za odkrite dele telesa.

Zaščitimo tudi ustnice – namažemo jih z vazelinom v stiku ali z zaščitnim mazilom s sončnim zaščitnim faktorjem.

 

Več informacij:

UV sevanje in zdravje: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/uv_sevanje_in_zdravje_12042017.pdf

 

Pripravili: NIJZ CZE, člani Strokovne skupine za varovanje zdravja prebivalstva pred škodljivimi učinki sevanja


 

Natisni