Zaščita pred soncem

Zaradi počitnic, dopustov, dolžine dneva in višjih temperatur poleti več časa prebijemo na prostem, še zlasti ob sončnih dneh.


Žal pa ima sonce poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota), tudi
škodljive učinke na naše zdravje.
Sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju nismo izpostavljeni le na obali in ob bazenu, ampak tudi pri
vsakodnevnih opravilih, pri kolesarjenju ali pri hoji v šolo, pri rekreaciji in športu na prostem, pri
druženju na prostem s prijatelji in vrstniki, na pikniku, pri delu na vrtu itd. Prekomerno izpostavljanje
UV sončnim žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči, imunski sistem.
UV sevanja z našimi čutili ne zaznavamo.
Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UV A, B in C sevanje med rakotvorne
dejavnike (skupina 1). Pojavnost kožnega raka je dokazano povezana z izpostavljanjem UV sevanju in
s pogostostjo sončnih opeklin, še zlasti v otroški dobi.


Pojav škodljivih učinkov UV sevanja na naše telo lahko s pravilnim samozaščitnim ravnanjem
zmanjšamo ali preprečimo in ostanemo zdravi:


-Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 17. uro.
Takrat je moč UV sevanja največja. Če se le da, preživimo ta čas v senci. Aktivnosti na prostem
opravimo pred 10. oz. po 17. uri.


-Izberimo primerna oblačila in pokrivala.
Kadar se ne moremo umakniti v senco, oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in
hlačnicami. Ohlapna oblačila v živih ali temnejših barvah in oblačila v več plasteh nudijo boljšo
zaščito.
Glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom (7,5-10 cm) ali pokrivalom z dolgim ščitnikom v
legionarskem kroju, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu.


-Zaščitimo svoje oči.
Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop
sončnega sevanja v oči tudi s strani.


-Kot dodatno zaščito uporabimo kemične varovalne pripravke.
Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem (kreme, geli…) služijo le kot dodatna zaščita na
predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine in niso namenjeni podaljševanju
izpostavljanja soncu.
Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim
faktorjem (SZF oz. angl. SPF) 30 ali več.
Pomembna je zadostna količina nanosa (5 ml - 1 čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo
stran trupa ter glavo) in pogostost nanašanja. Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut preden
gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa,
veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo ponovno uporabimo
vsake 2 uri oz. pogosteje (po kopanju, močnem potenju, brisanju itd.).


-Ne sončimo se namerno.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) zaključuje, da ni dvoma, da nam malo izpostavljanja
soncu koristi in hkrati poudarja, da za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v telesu v
poletnem času zadostuje že 5 do 15 minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih
telesa (obraz, dlani, roke) dva do trikrat tedensko.

-Odpovejmo se uporabi solarija.
V Sloveniji obisk solarija mlajšim od 18 let odsvetujemo.
Prepoved uporabe solarija v ne zdravstvene namene za mlajše od 18 let so zaradi škodljivih vplivov
na zdravje v preventivne namene v zakonodaji sprejele že mnoge države v EU in ZDA, medtem ko
je uporaba solarijev v Braziliji in Avstraliji v namene pridobivanja zagorele polti prepovedana.


-Dnevno spremljajmo napovedi UV indeksa in ustrezno prilagodimo zaščito
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/weather/bulletin/bio/. Vrednost indeksa 5-6 izraža zmerno, 7-9
visoko, višje vrednosti pa zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja. Glede na to, da je UV indeks
krajevno specifičen, priporočamo poleg upoštevanja vrednosti UV indeksa tudi upoštevanje
pravila sence: »Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco«.


-Redno spremljajmo tudi opozorila glede vsebnosti ozona v zraku in ravnajmo skladno s
pripadajočimi priporočili http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/amp/.


-Poskrbimo za zadostno nadomeščanje tekočin – priporočamo uživanje pitne vode.

Priloga: Plakat Varno s soncem – Opomnik s priporočili za zaščito pred soncem

 

Plakat je v pdf obliki dostopen na:
http://www.nijz.si/sl/plakat-varno-s-soncem-opomnik-s-priporocili-za-zascito-pred-soncem

Viri in več o UV sevanju in solarijih:
1.NIJZ. Ultravijolično sevanje in zdravje:
http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/uv_sevanje_in_zdravje_koncna_1004201
8.pdf
2. Zanimivosti iz raziskave : Uporaba solarijev med dijaki v Sloveniji
http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/rezultati_ankete.pdf
3. Gajšek P. Solarij in zdravje. Ljubljana: Inštitut za neionizirna sevanja: Uprava RS za varstvo
pred sevanji, 2009.
http://www.inis.si/fileadmin/user_upload/INIS/publikacije/2009_10_Solariji_in_zdravje.pdf
4. NIJZ. Vsebine programa Varno s soncem 2018:
http://www.nijz.si/sl/varno-s-soncem

Center za zdravstveno ekologijo, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Natisni