Zakaj je taka drama okoli pubertete

»Zakaj je taka drama okoli pubertete? Če bi se odrasli več ukvarjali sami sabo in manj z nami, bi nam vsem bilo lažje!«

 

Tu vam dam kar prav, da bi se odrasli lahko večkrat zazrli same vase. Je pa puberteta oziroma najstništvo izjemno zanimivo obdobje. Sem Tina Bregant, otroška zdravnica – pediatrinja, z doktoratom iz nevropediatrije, in že ko sem študirala medicino, me je pritegnila kilo in pol težka želatinozna snov v lobanji. Zdelo se mi je, da so v njej skriti vsi odgovori: kdo sem, kaj me zanima in zakaj sem takšna, kot sem. Kako delujejo vid, sluh, tip; kako se gibam, diham, uravnavam procese v svojem telesu, koga ljubim in kako ljubim. Marsikaj od tega sedaj bolje razumem, še vedno pa odkrivam nova, vznemirljiva spoznanja s področja delovanja nas samih in naših možganov. Najstništvo je s stališča možganov in njihovega delovanja izjemno!

 

Razlage vedenja v najstništvu

 

V obdobju najstništva izstopa nekaj značilnosti, kjer lahko spoznanja iz nevroznanosti uporabimo pri razlagah vedenja. Zavedati pa se moramo, da je naše telo in njegovo delovanje precej zapleteno in da naše vedenje ni enako delovanju naših možganov.

 

Obdobje najstništva je polno sprememb. Je čas velikih tveganj, a hkrati tudi čas neslutenih priložnosti. Obdobje, ki ga sproži naša notranja biološka ura z navalom hormonov, ne vpliva zgolj na naše telo, ampak tudi na možgane. Telesni razvoj je dobro viden. Včasih imamo občutek, da lahko hormonski koktajl, ki se pretaka po mladostnikovih žilah, skoraj zavohamo.Vsa okolica opazi, da je iz otroka zrasel mladenič ali mladenka. Duševni, čustveni in miselni razvoj pa je ravno tako buren, a ne tako viden in prepoznan.  Burne spremembe niso »fantomske« ali zgolj namišljene. Vidne so z novejšimi metodami, kot je slikanje z magnetno resonanco (MR) in funkcionalno magnetno resonanco ( fMR), ne vidimo pa jih s prostim očesom. Jih pa krepko občutimo: močni občutki, nihanja od zaljubljenosti do občutka, da me nihče ne mara, hitro, lahko tudi impulzivno vedenje, ki ga kasneje obžalujemo – to so vse posledice sprememb v delovanju možganov zaradi pubertete. Z impulzivnim vedenjem mislimo predvsem na hitro, nepremišljeno vedenje, ki ga pogosto opredelimo tudi kot nemir, vročekrvnost, prenagljenost.

 

Zanimivo je, da so pri sesalcih spremembe, značilne za najstništvo, prisotne in jasno razpoznane pri različnih vrstah, kar si razlagamo z evolucijsko prednostjo tega, da se prepreči razmnoževanje znotraj genetsko zelo sorodnih posameznikov, ko ti postanejo spolno aktivni. Čeprav so človeški možgani in njihovo delovanje med najbolj kompleksnimi, vseeno lahko najdemo določene podobnosti pri drugih vrstah sesalcev. Tako vemo, da se antilope, ki so sicer plahe živali, v obdobju najstništva pričnejo obnašati sila nenavadno. Ponavadi se levom zelo hitro izognejo, ko pa antilopa postane najstnica, prične dražiti leva: steče do njega, se mu zazre v oči in nato kar se da hitro zbeži. Pobeg ne uspe vsem – nekatere lev požre. Tiste, ki preživijo, pa so »biološko opremljene za preživetje« in kasneje, v odrasli dobi, tega ne počnejo več. Dovolj je enkrat zreti nevarnosti v oči. Podobno levinje, ki dlje časa skrbijo za svoje mladiče, tiste samčke, ki se približujejo spolni zrelosti, naženejo iz tropa. Mladi samci se morajo osamosvojiti, kar pa ni mogoče brez tveganja.  Najstništvo je tako tudi pri drugih vrstah naporno, tvegano, vendar pa vodi v osamosvajanje in odraslost.

 

Odrasli si zelo želimo, da bi otrokom prehod v puberteto in nato odraslost olajšali in da bi odrasli v srečne posameznike, ki dejavno uresničujejo svoje misli in ideje. Ker pa vedno ne poteka vse gladko, želimo biti mladim v pomoč tudi s takšno spletno svetovalnico.  So pa morda vprašanja mladih in odgovori strokovnjakov zanimivi tudi za starše. Kakšno objavo je zanimivo prebrati skupaj z otrokom in se o njej pogovoriti. Tudi starši se ob svojih otrocih učimo in skupaj rastemo! Zato vabljeni k pogovoru s starši, pa tudi v spletno svetovalnico www.tosemjaz.net, če ste v dilemi.

Natisni