V najstniških možganih: nobenih zavor, samo pospeški!

"Zelo me živcira moja mama. Stalno jo je strah, da se mi bo kaj zgodilo!"

Zgornji zapis lahko komentiram z vidika nevroznanosti. Težko je živeti z nekom, ki je stalno zaskrbljen. Strahovi so lahko upravičeni, ali pa tudi ne.

 

Odrasli smo namreč (utemeljeno) zaskrbljeni za najstnike. Ne zato, ker bi bili najstniki nevredni zaupanja! Včasih je strah odraslih sicer povsem neracionalen in neutemeljen, ampak večinoma za njim stoji nekaj drugega. V igri je več dejavnikov. Najstnik se namreč osamosvaja, veliko reči počne sam, prične z vožnjo avta ali motorja, druži se z ljudmi, ki jih odrasli ne poznamo. Nadzor nas, odraslih, je zato precej bolj omejen, kot je bil v obdobju otroštva. Potrebno je zaupanje, ki pa je vedno dvostranski proces: tako s strani tistega, ki zaupa, kot tistega, ki zaupanje upraviči. Poleg tega na bolj tvegano vedenje vplivajo tudi najstniški možgani. Najstniki so v svojem vedenju praviloma bolj impulzivni, hitri. Angleži pravijo: »No brakes, only gas!« (Nobenih zavor, samo pospeški!). Ob tem tudi radi tvegajo in kršijo prepovedi. Zato nas je odrasle strah takega vedenja.

 

Dobro je vedeti

 

Statistični podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kažejo, da največ najstnikov v svetovnem merilu umre zaradi posledic prometnih nesreč. V enem letu tako umre približno 1,2 milijona najstnikov, od tega vsak deseti zaradi vpletenosti v prometno nesrečo. Največ smrtnih žrtev prometnih nesreč je bilo fantov, starih od 10 do 19 let.

 

Vendar pa poznamo ukrepe, kako nevarnost zmanjšamo in poskrbimo za osnovno varnost. Ti ukrepi seveda ne veljajo zgolj za najstnike, pač pa tudi za odrasle, ki včasih mislijo, da so dovolj »pametni«, da jim teh navodil ni potrebno upoštevati!

 

  • Izboljšanje prometne varnosti. Pri tem velja upoštevanje prometnih predpisov in priporočil; npr. ko piješ alkohol, ne voziš; izogibanje avdio-vizualnim napravam (slušalke, mobitel), ko smo udeleženi v prometu; pridobivanje vozniških izkušenj (npr. šola varne vožnje); nošnja čelade pri vožnji motorja, smučanju, bordanju, kolesarjenju ipd.
  • Če se le da, se izognemo kontaktnim in grobim športom.
  • Če pride do poškodbe, tudi zgolj močnega udarca v glavo pri npr. košarki, naj nadaljnih 14 dni najstnik sicer hodi v šolo in k šolski telovadbi, medtem ko naj resni treningi in napori, kot je npr. kros, in možnost udarca v glavo z žogo, kot npr. pri nogometu ali košarki, počakajo 14 dni KLJUB temu, da je najstnik BREZ težav. V primeru blažjega pretresa možganov odsvetujemo športno telesno dejavnost in kontaktne športe vsaj za dva do štiri tedne.
  • Izogibanje substancam, ki škodljivo vplivajo na razvoj in delovanje možganov npr. alkohol, konoplja (kanabis ali marihuana), sintetične droge. Alkohol izjemno poslabša delovanje čelnega možganskega režnja, ki pri mladostnikih zori in se funkcionalno intenzivno pregrajuje,  kar še dodatno poslabša njegovo delovanje. Zato se alkoholu pa tudi kanabisu v obdobju rasti in razvoja dodatno izogibamo.
  • Upoštevamo načela varne spolnosti.
  • Skrbimo za zdrav življenjski slog: telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, dovolj počitka, intelektualni izzivi, skrb za skupnost. Ti ukrepi bodo povečali našo sposobnost odpornosti na stres in težke življenjske situacije.

 

Glede strahov, ki jih imamo starši, se velja z nami pogovoriti. Drži pa, da to zahteva dodaten napor in veliko potrpežljivosti pri najstniku. Verjamem, da boste z odgovornim ravnanjem lahko tudi zaskrbljeno mamo prepričali, da vam lahko zaupa ter da ste na varni, trezni, a še vedno izzivov polni poti v odraslost.

Natisni