Ločevanje čustev

Intenzivnost

Kadar nas pripombe drugih hitro razburijo, imamo občutek, da nam gre vse narobe. Temu rečemo slaba volja. Ko ta postaja močnejša, jo lahko imenujemo jeza. Če se tako močno razjezimo, da kar kričimo, udarjamo po mizi ali po tistem, ki nas je razjezil in sploh ne vemo dobro, kaj delamo, pravimo, da smo besni.

Podobno lahko opazimo tudi pri prijetnih čustvih. Z več ljudmi se radi družimo, se z njimi šalimo, ker so nam simpatični. Z malo manjšim številom ljudi bi bili radi pogosteje skupaj, ker jih imamo radi. Z nekom (morda z dvema ali tremi) bi bili radi kar naprej skupaj, ker smo zaljubljeni.

Gre za podobna čustva, ki se med seboj razlikujejo po moči ali intenzivnosti. Kako razumemo nekatere besede, je včasih bolj odvisno od posameznika. Besede razumemo različno. Na primer: nekdo ima rad veliko ljudi, a samo nekateri so mu simpatični (ravno obratno, kot je zapisano zgoraj, ko je simpatija manj močno čustvo). Dobro je, da s sogovornikom razjasnita, kaj razumeta pod določeno besedo. Če dekle reče fantu: »ljubim te!«, ker je prepričana, da ljubi vse ljudi, lahko pride do nesporazuma, če on misli, da lahko ljubiš samo enega. V tem primeru bi bil on prepričan, da želi dekle »z njim hoditi«, njo pa bi objemanje in poljubljanje motilo, saj se ji ne bi zdelo primerno. Oba bi bila zelo razočarana. Težava bi izvirala iz različnega razumevanje besede »ljubim«.

Privlačnost in odbojnost

Čustva se ne razlikujejo samo po intenzivnosti, ampak tudi po tem, ali se ob njih počutimo prijetno ali neprijetno. Ko smo slabe volje, bi najraje odšli kam stran, da bi ne videli nikogar, da nas ne bi nič spominjalo na ta zoprni svet. Že prej smo opisali, da si želimo biti čim več s tistimi, ki jih imamo radi.

Ko poskušamo ugotoviti, kakšna čustva nas prevevajo ali kaj občutijo drugi ljudje, moramo upoštevati tudi to merilo.

Trajanje

Nekateri prijatelji in prijateljice se hitro razjezijo, nam očitajo to in ono, zagotavljajo, da nas ne bodo nikoli več pogledali, vendar grožnje že čez nekaj minut pozabijo in se z nami pogovarjajo, kot da ni bilo nič. Pri nekaterih drugih lahko opazimo, da se z nami ne pogovarjajo nekaj dni ali celo tednov, če smo se jim zamerili. Eni so kar naprej zaljubljeni, vendar v različne fante ali dekleta, medtem, ko pri drugih dolgo traja, preden se omehčajo, nato pa njihova zaljubljenost v isto osebo traja leta in leta.

Čustva ločimo po trajanju. V glavnem velja, da zelo intenzivna čustva trajajo nekaj minut (jeza, vzhičenost, groza…), medtem ko lahko manj intenzivna čustva trajajo več dni ali tednov (dobra ali slaba volja, nerazpoloženost).

Včasih lahko občutimo močna in dolgotrajna čustva. To se nam zgodi ob izgubi drage osebe, ko smo nekaj tednov ali celo mesecev zelo žalostni, ali ko smo v nekoga močno zaljubljeni kar nekaj mesecev. Na splošno velja, da zaljubljenost izgubi svojo moč po kakih šestih mesecih. Ta čas je sprva veliko krajši, ko smo zaljubljeni samo nekaj ur, morda dni in se šele kasneje trajanje zaljubljenosti podaljša. Mnogi mislijo, da nato vedno sledi ljubezen, vendar je pogostejša možnost, da do te osebe ne občutimo več niti simpatije. Zelo pogost stavek ob koncu ljubimkanja je: »Ker te ne ljubim, ne bova več hodila, lahko pa ostaneva prijatelja!«. To se najpogosteje ne zgodi, saj je navadno drugi še zaljubljen in se intenzivnost njegovih čustev ne zmanjša. Privlačnost se lahko spremeni tudi v odbojnost. Sedaj ni več zaljubljena vanj, ampak ga sovraži (enako velja tudi za fante).

Vzburjenje - pomirjanje

Čustva ločujemo tudi po tem, ali nas pomirjajo (prijetno razpoloženje, otožnost, ljubezen…) ali nas razburjajo (bes, zaljubljenost, groza…). Vidimo, da ne gre za povezavo med privlačnostjo in pomirjanjem, saj nas lahko močna privlačna čustva, kot so: radost, zaljubljenost ali strasti (spolna strast, kockarska strast…) spravijo v »gibanje« – v akcijo. Ravno tako ne moremo izenačiti pomirjenja z neprijetnimi občutki, kot sta otožnost ali žalost, ki nas odvračata od dejavnosti (ne moremo se pripraviti k delu, nič nima smisla in podobno). V stanje lenobnosti, ko smo zadovoljni že s tem, da nekje sedimo ali ležimo, poslušamo prijetno glasbo, vonjamo prijetne vonjave, nas spravi tudi prijetno občutje dobrega razpoloženja.

Vzburjajoča čustva od nas zahtevajo dejavnost. Vsem želimo pokazati svoje veselje, radi bi, da se še drugi veselijo z nami, želimo biti v bližini naše ljubezni, medtem ko hočemo aktivno odstraniti tistega, na katerega smo besni.

Natisni