Ljubezen

Pojem ljubezni je težko opredeliti, ker v nas hitro sproži lastne občutke in romantična razmišljanja. Če poskušamo biti čimbolj objektivni in realni, lahko rečemo:

Ljubezen je prijetno čustvo, ki ga človek čuti do drugega človeka (ali živali, predmeta, pojma, situacije, aktivnosti, ...), ki je zanj izredno pomemben in ga doživlja kot sestavni del svojega intimnega sveta. V intimnem delu sveta je človek popolnoma prilagojen, v njem je lahko takšen, kakršen v resnici je. Namen ljubezni je, da se človek poveže z ljubljeno osebo, se z njo pogovarja, z njo skupaj nekaj počne, skratka z njo živi.

Bistveno je, da je ta oseba za človeka zelo zelo pomembna, ima zanj veliko vrednost in je zanjo pripravljen marsikaj narediti. To pomeni, da o njej veliko razmišlja, jo ceni, spoštuje in počne takšne stvari, za katere verjame, da bodo to osebo razveselile, ji dale oporo ali ji koristile. Posveča ji veliko svojega časa in pozornosti.

Že te trditve kažejo na to, da ljubezen ni enostavna zadeva in da se giblje na lestvici:

zelo, zelo malo ----------------------------------------------------- zelo, zelo veliko.

Tudi potem, ko ugotovimo njeno mesto na tej lestvici, lahko pozicijo kmalu spremeni.

Intimni (osebni) svet človeka je dostopen le nekaterim drugim ljudem. V tem svetu se človek zelo dobro počuti, v njem je lahko takšen, kot v resnici je, z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. V tem svetu so kar vse človekove lastnosti sprejemljive, saj je to vse skupaj on. Takšnega se sprejema in na osnovi tega se potem lahko spreminja, gre dalje. Če vključi neko drugo osebo v svoj intimni svet, potem to pomeni, da ji globoko zaupa in jo upošteva. Vendar so tudi tu stvari kompleksne in spremenjive. Če se ljubljena oseba vede v skladu z našim pričakovanjem, se zaupanje poveča; če se ne, se zaupanje zmanjša in ljubljena oseba se pomakne bolj na obrobje intimnega sveta.

Posebni del našega intimninega sveta je spolnost. Želimo si, da bi bila povezana z ljubeznijo, ker tako povezana tudi prinaša največje zadovoljstvo in srečo. Zato v ta del intimnega sveta vključujemo le nekatere prav posebne ljudi. Zakaj ravno ta oseba in ne katera druga? Na to vprašanje pa do sedaj res še ne poznamo odgovora. Bo na to odgovorila kemija, fizika, nevrologoja, psihologija, astrologija...? Res pa je, da mnogi ljudje v intimni svet spolnosti vključijo tudi ljudi, ki jih ne ljubijo. Na spolnost gledajo drugače in ne z vidika ljubezni.

Ljubiti in biti ljubljen sta dva različna občutka. Prvi je človekovo lastno doživljanje ljubezni do drugega. Drugi občutek “biti ljubljen” je njegov doživljaj, da je on objekt ljubezni. Kadar je ljubezen obojestranska, sta osebi druga drugi hkrati subjekt (subjekt sem lahko jaz) in objekt (nekdo, ki je zame izjemno pomemben). Je to tista prava ljubezen?

Pri vzajemni ljubezni obstajata različna občutka: tisti, ki ga občutimo, ko “dajemo” ljubezen, in tisti, ki ga občutimo, ko jo “dobivamo”. Ti dve čustvi se med seboj bistveno razlikujeta, kar lahko najlažje opazimo, kadar ju občutimo ločeno. Recimo, da nekoga ljubimo, on pa nam ljubezni ne vrača. To je zelo neprijetno in boleče.

Kaj, če ugotovimo, da nas ljubi nekdo, ki nam ni niti malo všeč? Takrat lahko reagiramo na tri načine: lahko nam je neprijetno, lahko smo ravnodušni ali pa v tem uživamo. Če nam je neprijetno, potem se v tem skriva občutek krivde. Iz izkušnje vemo, da je neuslišana ljubezen boleča za tistega, ki ljubi. Čutimo se odgovorne za to in skušamo bolečino drugega omiliti oziroma je vsaj ne povečevati.

Natisni