Frustracija, stres in kriza

Kadar želje ne moremo zadovoljiti, postanemo nezadovoljni, napeti in nestrpni. Če nas tišči na malo potrebo, se ne moremo zbrano učiti. Težava nastopi, če se ne moremo olajšati, ker nam učitelj ne dovoli iz razreda, ker je doma WC zaseden ali podobno. Pravimo, da je ovira med željo – potrebo in ciljem. To je stanje oviranosti ali frustriranosti.

Zaljubljenec, ki bi rad osvojil svojo ljubezen, je naletel na oviro – njenega fanta. V podobnih položajih se znajdemo zelo velikokrat. Obnašamo se na različne načine. Pomembno je, ali nam kljub oviranosti uspe zadovoljiti svoje potrebe – želje. Zato ločimo: konstruktivno in nekonstruktivno reševanje frustracijske situacije ter obrambne mehanizme. Med konstruktivne načine sodita odstranitev ovire in preložitev zadovoljitve potreb. Včasih oviro lahko tudi zaobidemo. V prikazanem primeru lahko poskušamo razdreti partnersko zvezo ali počakamo, da se bosta sama skregala.

Med nekonstruktivne oblike sodijo običajne reakcije na strah: napad, beg in ohromelost. V prejšnjem primeru bi bilo nesprejemljivo ubiti nezaželenega tekmeca. Ravno tako ne bi uspeli osvojiti dekleta, če bi pred njo ali njenim fantom bežali. Neuspešni bi bili tudi v primeru, če se ji približamo, vendar ne bi iz sebe spravili niti besede, ker bi nas trema povsem ohromila.

O obrambnih mehanizmih govorimo v primeru, ko nam prvotne želje ne uspe zadovoljiti, vendar si pomagamo z zadovolitvijo nadomestnih želja. Morda si rečemo, da to dekle sploh ni tako lepo, da bi se zanjo trudili ali pa, da smo mi krepostni, ona in njen fant pa sta razvratneža… Obrambnih mehanizmov je zelo veliko, saj se v življenju velikokrat znajdemo v položaju, ko bi konstruktivni načini reševanja stanja oviranosti od nas terjali preveč energije. Z obrambnimi mehanizmi ohranjamo svoj relativni duševni mir.

Včasih se v stanje oviranosti spravimo kar sami, ko imamo več nasprotujočih želja. Na primer: hkrati sta nam všeč dve dekleti ali fanta in se ne moremo odločiti za enega ali eno. Ravno tako se nam zgodi, da nam je nekaj hkrati všeč in se tistega tudi bojimo – imamo tremo. To so tiste situacije, v katerih še nismo bili velikokrat. Želimo si na prvi randi, a hkrati se bojimo, ker ne vemo, kaj naj govorimo in kako naj se vedemo.

Situacija, v kateri moramo izbrati med dvema slabima posledicama, je zelo neprijetna. Ko dobimo slabo oceno, se bojimo kazni, a kazen utegne biti še hujša, če o oceni ali ukoru molčimo.

Vsi ti položaji so nastali v nas samih, vendar zato nismo nič manj frustrirani.

Če je ovirano mnogo naših želja ali najpomembnejših ne moremo zadovoljevati dalj časa – morda nekaj mesecev, govorimo o stresu. Če več pomembnih potreb ne moremo ustrezno zadovoljiti nekaj let, oziroma smo prepričani, da jih zelo dolgo ne bomo mogli zadovoljiti, tedaj nastopi kriza. Da bi se izognili tem stanjem ali njihove hude učinke vsaj zmanjšali, moramo poskrbeti za svoje duševno ravnovesje.

Natisni